Kazalo
22 odnosi: Alkan, Bézierova krivulja, Boltzmannova konstanta, Ekviparticijski izrek, Elementi tira, Fazno pravilo, Geometrija, Gibanje, Informacijski paradoks črnih lukenj, Konservativna sila, Konstanta fine strukture, Krivo gibanje, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Nekonservativna sila, Notranja energija, Romb, Sedemkotnik, Točkasto telo, Togo telo, Translacija, Umeritvena transformacija, Wolfgang Ernst Pauli.
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Prostostna stopnja in Alkan
Bézierova krivulja
Kubična Bézierova krivulja Bézierova krivulja je v matematičnem področju numerične analize parametrična krivulja pomembna v računalniški grafiki.
Poglej Prostostna stopnja in Bézierova krivulja
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Prostostna stopnja in Boltzmannova konstanta
Ekviparticijski izrek
Ekviparticíjski izrèk ali izrèk o enakomérni razdelítvi (energíje) v klasični statistični mehaniki trdi, da v povprečju odpade na vsako prostostno stopnjo, torej na vsak kvadratni člen v izrazu za polno energijo atoma ali molekule energija kBT/2, pri čemer je kB Boltzmannova konstanta, T pa absolutna temperatura.
Poglej Prostostna stopnja in Ekviparticijski izrek
Elementi tira
Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).
Poglej Prostostna stopnja in Elementi tira
Fazno pravilo
Fázno pravílo (tudi Gibbsovo fázno pravílo) podaja število prostostnih stopenj zaprtega sistema (s) v stanju termodinamskega ravnovesja kot funkcijo števila ločenih faz (f) in števila kemijskih komponent (k) v sistemu: V 1870.
Poglej Prostostna stopnja in Fazno pravilo
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Prostostna stopnja in Geometrija
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Prostostna stopnja in Gibanje
Informacijski paradoks črnih lukenj
daljnogledom Event Horizon (EHT) in objavljena aprila 2019. Informacijski paradoks črnih lukenj je paradoks, ki izhaja iz kombinacije splošne teorije relativnosti in kvantne mehanike.
Poglej Prostostna stopnja in Informacijski paradoks črnih lukenj
Konservativna sila
Konservatívna síla (tudi potencialna sila) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti je identično enako nič.
Poglej Prostostna stopnja in Konservativna sila
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Prostostna stopnja in Konstanta fine strukture
Krivo gibanje
Krívo gíbanje je takšno gibanje telesa, pri katerem opiše tir telesa krivuljo v prostoru.
Poglej Prostostna stopnja in Krivo gibanje
Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.
Poglej Prostostna stopnja in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Nekonservativna sila
Nèkonservativna síla (tudi dísipativna síla ali nèpotenciálna síla) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti, ni enako nič.
Poglej Prostostna stopnja in Nekonservativna sila
Notranja energija
Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.
Poglej Prostostna stopnja in Notranja energija
Romb
Romb Rómb je v ravninski geometriji štirikotnik z vsemi stranicami enake dolžine, oziroma je enakostranični mnogokotnik s štirimi stranicami.
Poglej Prostostna stopnja in Romb
Sedemkotnik
Pravilni sedemkotnik Nepravilni sedemkotnik Sédemkótnik ali sedmerokótnik ali s tujko héptagon (starogrško heptagōnos, iz hepta – sedem in gōnos – tak, ki ima kote) je v ravninski geometriji mnogokotnik s sedmimi stranicami, sedmimi oglišči in sedmimi notranjimi koti.
Poglej Prostostna stopnja in Sedemkotnik
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Poglej Prostostna stopnja in Točkasto telo
Togo telo
Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.
Poglej Prostostna stopnja in Togo telo
Translacija
Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.
Poglej Prostostna stopnja in Translacija
Umeritvena transformacija
V matematiki se z umeritvijo označi določeno prostostno stopnjo znotraj teorije, ki ne vpliva na opazovanje.
Poglej Prostostna stopnja in Umeritvena transformacija
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Poglej Prostostna stopnja in Wolfgang Ernst Pauli