Kazalo
20 odnosi: Disfenoid, Gaussov gravitacijski zakon, Izpeljana enota SI, Koherentno valovanje, Kot, Kotna minuta in sekunda, Kotna velikost, Kvadratna stopinja, Lumen, Mednarodni sistem enot, Osnovna enota SI, Pravilni polieder, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Seznam ozvezdij po površini, Sipalni presek, Steradian, Svetilnost, Svetlost, Zakon o električnem pretoku.
Disfenoid
Tetragonalni in digonalni disfenoid lahko postavimo v kvader, ki seka po dve nasprotni stranski ploskvi. Vse štiri stranske ploskve so enakokraki trikotniki. Oba imata štiri enake robove okoli stranic. Digonalna oblika ima dve skupini enakokrakih trikotnih stranskih ploskev, tetragonalna oblika ima štiri enakeenakokrake trikotne stranske ploskve.
Poglej Prostorski kot in Disfenoid
Gaussov gravitacijski zakon
Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.
Poglej Prostorski kot in Gaussov gravitacijski zakon
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Poglej Prostorski kot in Izpeljana enota SI
Koherentno valovanje
Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.
Poglej Prostorski kot in Koherentno valovanje
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Prostorski kot in Kot
Kotna minuta in sekunda
Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.
Poglej Prostorski kot in Kotna minuta in sekunda
Kotna velikost
Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.
Poglej Prostorski kot in Kotna velikost
Kvadratna stopinja
Definicija kvadratne stopinje (rdeče) Kvadratna stopinja ali kvadratna kotna stopinja (oznaka ((°)², iz praktičnih razlogov pa včasih izpišemo kar «kvadratna stopinja» ali «kv. stopinja») je enota s katero merimo velikost prostorskega kota. Določena je kot prostorski kot, ki pripada kvadratu z dolžino stranice 1 ° na površini enotske krogle s središčem v točki opazovanja.
Poglej Prostorski kot in Kvadratna stopinja
Lumen
Lúmen (simbol: lm) je SI-enota svetlobnega toka, s katerim opisujemo zaznano moč svetlobe.
Poglej Prostorski kot in Lumen
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Prostorski kot in Mednarodni sistem enot
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Poglej Prostorski kot in Osnovna enota SI
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Prostorski kot in Pravilni polieder
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Prostorski kot in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Prostorski kot in Seznam matematičnih vsebin
Seznam ozvezdij po površini
Vodna kača je največje ozvezdje po površini. V spodnji tabeli je razvrščenih 88 sodobnih ozvezdij, razvrščenih po prostorskem kotu, ki ga zasedajo na nebu, izraženem v kvadratnih stopinjah in steradianih.
Poglej Prostorski kot in Seznam ozvezdij po površini
Sipalni presek
Pri jedrski reakciji usmerimo vzporeden curek izstrelkov na tarčo z začetnimi jedri (npr. jedra vodika ali devterija).
Poglej Prostorski kot in Sipalni presek
Steradian
Definicija steradiana Steradian (oznaka sr) je v mednarodnem sistemu enot (SI) izpeljana enota SI za prostorski kot, ki ima vrh v središču krogle, na površini pa mu pripada ploščina kvadrata, ki ima stranico enako polmeru krogle.
Poglej Prostorski kot in Steradian
Svetilnost
Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.
Poglej Prostorski kot in Svetilnost
Svetlost
Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.
Poglej Prostorski kot in Svetlost
Zakon o električnem pretoku
Gaussov zakon o električnem pretoku, znotraj teorije vektorskih polj, trdi, da imajo vektorska polja električni pretok, skozi zaprto ploskev, ki je odvisen od električnih nabojev, ki ustvarjajo električno polje, ne pa od njihove lege v sistemu.