Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Prosta energija

Index Prosta energija

Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo Wn in zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno prostornino in stalno temperaturo.

Kazalo

  1. 20 odnosi: Ekstenzivna količina, Elektrokemija, Fazni prehod, Fizika, Fizikalna kemija, Hessov zakon, Idealna raztopina, Kemija, Kemijska reakcija, Maxwellove relacije, Orodno jeklo, Peptidna vez, Prosta entalpija, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih vsebin, Sintranje, Statistična vsota, Termodinamika, Termodinamski potencial, Termokemija.

Ekstenzivna količina

Ekstenzívna količína (tudi aditívna količína) je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov sešteva, če sistema s tem ne spremenimo.

Poglej Prosta energija in Ekstenzivna količina

Elektrokemija

Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).

Poglej Prosta energija in Elektrokemija

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Poglej Prosta energija in Fazni prehod

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Prosta energija in Fizika

Fizikalna kemija

Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.

Poglej Prosta energija in Fizikalna kemija

Hessov zakon

Germain Henri Hess (German Ivanovič Gess) (1802-1850) Hessov zákon je eden od osnovnih zakonov termodinamike.

Poglej Prosta energija in Hessov zakon

Idealna raztopina

Idealna raztopina ali idealna zmes je raztopina, v kateri je entalpija raztapljanja enaka 0, oziroma raztopina, v kateri so koeficienti aktivnosti, ki so merilo za idealnost, enaki 1.

Poglej Prosta energija in Idealna raztopina

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Prosta energija in Kemija

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Poglej Prosta energija in Kemijska reakcija

Maxwellove relacije

Maxwellove relacije so enačbe s področja termodinamike, ki jih dobimo iz simetrije drugih odvodov in zveze med štirimi termodinamskimi potenciali (notranja energija U, Helmholtzova prosta energija F, entalpija H in Gibbsova prosta entalpija G) ter štirimi termodinamskimi spremenljivkami stanja (temperatura T, tlak P, prostornina V in entropija S).

Poglej Prosta energija in Maxwellove relacije

Orodno jeklo

Orodna jekla so namenska jekla za izdelavo orodij kot so npr.

Poglej Prosta energija in Orodno jeklo

Peptidna vez

Nastanek peptidne vezi z odcepom vode Peptidna vez je kovalentna kemijska vez, ki nastane z vezavo karboksilne skupine ene in amino skupine druge molekule, pri čemer se sprosti molekula vode (H2O).

Poglej Prosta energija in Peptidna vez

Prosta entalpija

Pròsta entalpíja, Gibbsova fúnkcija ali Gibbsova pròsta energíja (oznaka G) je termodinamski potencial, definiran kot razlika med entalpijo H ter zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta entalpija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih pri stalnem tlaku in stalni temperaturi.

Poglej Prosta energija in Prosta entalpija

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Prosta energija in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Prosta energija in Seznam kemijskih vsebin

Sintranje

Sintranje ali zgoščevanje je postopek izdelave končnih posameznih izdelkov iz prahu, s segrevanjem materiala pod temperaturo tališča.

Poglej Prosta energija in Sintranje

Statistična vsota

Statistična vsota (ali tudi particijska funkcija, navadno se jo označuje s črko Z) je v statistični mehaniki fizikalna količina, ki opisuje sistem v toplotnem ravnovesju.

Poglej Prosta energija in Statistična vsota

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Poglej Prosta energija in Termodinamika

Termodinamski potencial

Termodinámski potenciál je takšna termodinamska spremenljivka, definirana tako, da je njen odvod po prostornini nasprotno enak tlaku.

Poglej Prosta energija in Termodinamski potencial

Termokemija

kemijske spremembe. Ti poskusi so postali temeljni kamen termokemije. Têrmokemíja v termodinamiki in fizikalni kemiji predstavlja študij energijskih sprememb pri kemijskih reakcijah in fizikalnih spremembah, kamor sodita npr.

Poglej Prosta energija in Termokemija

Prav tako znan kot Helmholtzeva funkcija.