Kazalo
75 odnosi: Amijan Marcelin, Anekdota, Angelski grad, Rim, Anti, Antiohija, Apijeva cesta, Aqua Virgo, Armensko kraljestvo (antika), Bajeslovna bitja v slovenski ljudski pripovedi, Bibliotheca Corviniana, Bizantinska Malta, Bizantinsko cesarstvo, Bizantinsko-vandalska vojna, Blemiji, Bosporsko kraljestvo, Drač, Evnomij iz Kizika, Excerpta Constantiniana, Goti, Grad Janina, Habur, Halabija, Heruli, Hestija, Hilbudij, Hioniti, Huni, Ildibad, Janina (mesto), Jazdegerd I., Jordan (zgodovinar), Justin I., Justinijanov steber, Justinijanova kuga, Kajetan Gantar, Karantanija, Kavad I., Kuga, Kutriguri, Magnaura, Masageti, Mehkužci, Menora, Mihranidi, Ostrogoti, Perun, Piacenza, Prizrenska trdnjava, Prokopij (razločitev), Rdeči egiptovski porfir, ... Razširi indeks (25 več) »
Amijan Marcelin
Amijan Marcelin (latinsko) je bil rimski vojak in zgodovinar, ki je napisal predzadnje ohranjeno veliko zgodovinsko poročilo (pred Prokopijem) z naslovom Res Gestae, * okoli 330, morda Antiohija, Rimsko cesarstvo, † okoli 391-400, Rim, Rimsko cesarstvo.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Amijan Marcelin
Anekdota
Anekdóta ali sméšnica je kratka pripoved, ki poroča o dogodku, značilnem za kakšno osebo, prostor in čas, in kot zvrst književnosti širše spada v pripovedništvo (epiko).
Poglej Prokopij iz Cezareje in Anekdota
Angelski grad, Rim
Hadrijanov mavzolej, običajno znan kot Angelski grad (italijansko Castel Sant'Angelo), je visoka cilindrična zgradba v parku Adriano v Rimu v Italiji.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Angelski grad, Rim
Anti
Anti so bili poznoantično ljudstvo oziroma plemenska zveza, ki je v 6.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Anti
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Antiohija
Apijeva cesta
Ápijeva césta je ena najzgodnejših in strateško najpomembnejših rimskih cest starodavne republike.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Apijeva cesta
Aqua Virgo
Aqua Virgo je bil eden od enajstih rimskih akvaduktov, ki so oskrbovali z vodo antični Rim.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Aqua Virgo
Armensko kraljestvo (antika)
Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Armensko kraljestvo (antika)
Bajeslovna bitja v slovenski ljudski pripovedi
V slovenski ljudski pripovedi so pogosto prisotna bajeslovna bitja, vsako izmed njih pa ima tudi svoj pomen.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Bajeslovna bitja v slovenski ljudski pripovedi
Bibliotheca Corviniana
Bibliotheca Corviniana je bila ena od najbolj slavnih knjižnic v renesančnem svetu.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Bibliotheca Corviniana
Bizantinska Malta
Malti je vladalo Bizantinsko cesarstvo, od časa bizantinskega osvajanja Sicilije v letih 535-6 do 869-870, ko so otoke zasedli Arabci.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Bizantinska Malta
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko-vandalska vojna
Bizantinsko-vandalska vojna (tudi vandalska vojna) je potekala leta 533 med Bizantinskim cesarstvom in Vandalskim kraljestvom Kartagine.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Bizantinsko-vandalska vojna
Blemiji
Ozemlje Blemijev v pozni antiki Blemiji (starogrško, Blémmies, latinsko) so bili ljudstvo v Vzhodni piščavi, omenjano v pisnih virih od 7.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Blemiji
Bosporsko kraljestvo
Bosporsko kraljestvo, znano tudi kot Kraljestvo Kimerskega Bosporja (grško Βασίλειον τοῦ Κιμμερικοῦ Βοσπόρου, Vasíleion toú Kimmerikoú Vospórou), je bila staroveška grško-skitska država na vzhodnem Krimu in polotoku Taman na obalah Kimerskega Bosporja, s središčem v sedanji Kerškega preliva.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Bosporsko kraljestvo
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Drač
Evnomij iz Kizika
Evnomij iz Kizika (Eunōmios), eden izmed voditeljev skrajnega arijanizma (anomejstva ali evnomejstva), * okoli 333, Dakora, Kapadokija (Mala Azija oziroma sedanja osrednja Turčija), † okoli 393, Dakora.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Evnomij iz Kizika
Excerpta Constantiniana
Excerpta Constantiniana (latinsko Excerpta Constantiniana, Excerpta Historica ali preprosto Excerpta, grško, Eklogai, slovensko Konstantinski izvlečki ali odlomki) je bila grška antologija v 53 zvezkih z odlomki del vsaj 25 zgodovinarjev.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Excerpta Constantiniana
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Goti
Grad Janina
Grad Janina (Κάστρο Ιωαννίνων) je utrjeno staro mestno jedro mesta Janina v severozahodni Grčiji.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Grad Janina
Habur
Habur je največji pritok Evfrata v Siriji.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Habur
Halabija
Halabija (arabsko حلبيّة, latinsko/grško: Zenobia, Birtha) je arheološko najdišče na desnem bregu Evfrata v guvernatu Deir ez-Zor, Sirija.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Halabija
Heruli
Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Heruli
Hestija
Hestija (grško Ἑστία, 'ognjišče', iz glagola έστάναι – 'stati') je v grški mitologiji deviška boginja domačega ognjišča, pravi red gospodinjstva, družine, doma in države.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Hestija
Hilbudij
HilbudijMartindale, J.R., Jones, A.H.M.; Morris, J. (1992), The Prosopography of the Later Roman Empire, III., AD 527–641, str.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Hilbudij
Hioniti
Azija leta 400 Hioniti (srednje perzijsko Xijōn ali Hijōn, avestansko Xiiaona, sogdijsko xwn, pahlavi Xyon) so bili nomadsko ljudstvo v srednjeazijskih regijah Transoksanije in Baktrije.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Hioniti
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Huni
Ildibad
Ildibad, včasih tudi Hildebad (latinsko, grško, Ildíbados) je bil leta 540–541 kralj italskega Ostrogotskega kraljestva, * ni znano, † 541.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Ildibad
Janina (mesto)
Janina (Ιωάννινα), pogosto imenovana Yannena (Γιάννενα) je glavno in največje mesto občine Ioannina in Epira, upravne regije v severozahodni Grčiji.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Janina (mesto)
Jazdegerd I.
Jazdegerd I., tudi Jazdgerd I. in Jazdgird I. (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩), je bil od leta 399 do 420 kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, * ni znano, † 420, Hirkanija ali Tus, Iran.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Jazdegerd I.
Jordan (zgodovinar)
Justijnijan I. Jordan (grško, Iordánis o Alanós, slovensko Jordan Alan, latinsko ali) je bil bizantinski državni uradnik, verjetno gotskega porekla, ki je kasneje postal zgodovinar, * ni znano, † 6.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Jordan (zgodovinar)
Justin I.
Justin I. (latinsko, starogrško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 518 do 527, * 2. februar 450, † 1. avgust 527). Bil je vojak, ki je kljub temu, da je bil nepismen, pri skoraj 70 letih postal bizantinski cesar. Bil je ustanovitelj Justinijanske dinastije, katero je nadaljeval njegov nečak Justinijan I., zaslužen za uvedbo zakonov, ki so zmanjšali vpliv starega rimskega plemstva.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Justin I.
Justinijanov steber
Rekonstrukcija Justinijanovega stebra v merilu 1:300 Justinijanov steber v Konstantinoplu je bil grško-rimski triumfalni steber postavljen v leta 543 v čast zmage Vzhodnega rimskega imperija nad Goti.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Justinijanov steber
Justinijanova kuga
Justinijanova kuga je ime za pandemijo, ki je v letih 541 in 542 n. š.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Justinijanova kuga
Kajetan Gantar
Kajetan Gantar, slovenski literarni zgodovinar, klasični filolog, prevajalec, urednik, akademik * 11. oktober 1930, Ljubljana, † 16. junij 2022, otok Krk, Hrvaška.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Kajetan Gantar
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Karantanija
Kavad I.
Kavad I. (srednjeperzijsko 𐭪𐭥𐭠𐭲, Kawād) je bil od leta 488 do 496 in ponovno od 498 do 531 kralj kraljev sasanidskega Irana, * 473, † 13. september 531.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Kavad I.
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Kuga
Kutriguri
Evropa in severna Afrika okoli leta 600 Kutriguri so bili turško nomadsko ljudstvo ki je v 6.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Kutriguri
Magnaura
Središče vzhodnorimske prestolnice Konstantinopla z najpomembnejšimi zgradbami Magnaura (grško, iz latinskega MAGNA AVLA (velika dvorana)) je bila velika zgradba v Konstantinoplu, v kateri je po mnenju zgodovinarjev zasedal vzhodnorimski senat.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Magnaura
Masageti
Azija leta 323 pr. n. št.: ozemlje Masagetov je bilo v Srednji Aziji, severovzhodno od Kaspijskega jezera Masageti (grško, Massagétai, latinsko Massagetai) so bili staroveška vzhodnoiranska plemenska zveza.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Masageti
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Mehkužci
Menora
Rekonstrukcija tempeljske menore, ki jo je ustvaril Tempeljski inštitut Menóra (hebrejska izgovarjava: ) je v Svetem pismu opisana kot antični hebrejski svečnik s sedmimi svetilkami (šest vej), narejen iz čistega zlata in uporabljen v tabernaklju (prenosnem zemeljskem bivališču izraelskega Boga), ki ga je postavil Mojzes v puščavi in pozneje v templju v Jeruzalemu.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Menora
Mihranidi
Mihranidi ali Mehranidi (srednjeperzijsko 𐭬𐭨𐭥𐭠𐭭) so bili vodilna iranska plemiška rodbina (šahrdārān), ena od sedmih velikih iranskih rodbin Sasanidskega cesarstva, ki so trdile, da so potomke Arsakidske dinastije.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Mihranidi
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Ostrogoti
Perun
Perún je v slovanski mitologiji najvišji bog; bog strele in groma, bog priseg, bog pomladi in plodnosti, bog dežja in kmetijstva nasploh.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Perun
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Piacenza
Prizrenska trdnjava
Prizrenska trdnjava (albansko Калаја e Prizrenit; srbsko Призренски град, Prizrenski grad) je trdnjava na vrhu hriba nad Prizrenom na Kosovu.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Prizrenska trdnjava
Prokopij (razločitev)
Prokopij lahko pomeni.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Prokopij (razločitev)
Rdeči egiptovski porfir
Rdeči egiptovski porfir (Lapis purpureus porphyrites) je vrsta kamna.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Rdeči egiptovski porfir
Renovatio imperii Romanorum
Romul in Rem, obkrožena z napisom ''RENOVATio ROMANOrum'', obnova Rima Restauratio imperii ali Recuperatio Imperii ali Renovatio imperii Romanorum je latinski izraz, ki se uporablja v kontekstu srednjeveškega Vzhodnega rimskega cesarstva in Svetega rimskega cesarstva in pomeni ponovni realni ali retorični zagon, obnovo ali prenovo starega rimskega imperija.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Renovatio imperii Romanorum
Rimski triumf
Rimski triumf (triumphus) je bil ljudski praznik in verski obred antičnega Rima, ki je potekal, da bi javno proslavili in blagoslovili uspeh vojaškega poveljnika, ki je vodil rimske sile k zmagi v službi države ali, prvotno in tradicionalno, tistega, ki je uspešno končal tuje vojne.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Rimski triumf
Rugi
Naselitvena ozemlja Rugov: Rogaland, Pomeranija (od 1. stoletja), Rugiland (5. stoletje), Rügen (nezanesljivo) Rugi, Rogi ali Rugijci so bili staroveško germansko ljudstvo.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Rugi
Sandil
Sandil (grško, Sándil,, Sándilhos) je bil v 6.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Sandil
Scupi
Scupi je arheološko najdišče med Zajčevim Ridom (Зајчев Рид - 'Zajčji hrib') in reko Vardar, nekaj kilometrov od središča Skopja v Severni Makedoniji.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Scupi
Seznam zgodovinarjev
Seznam zgodovinarjev.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Seznam zgodovinarjev
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Skandinavija
Skiri
Odoakra, ki je bil verjetno skirskega porekla Skiri (nemško Skiren) so bili germansko ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Skiri
Sloveni
Sloveni, Slověni ali Sklavini (grško: Σκλάβήνοι, Σκλαύηνοι ali Σκλάβίνοι, latinsko: Sclaueni, Sclavi, Sclauini ali Sthlaueni) je bilo splošno bizantinsko ime vseh slovanskih ljudstev, ki so prihajala v stik z Bizantinskim cesarstvom.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Sloveni
Slovenska mitologija
S slovenskim mitološkim izročilom je povezano tudi kurentovanje, ki verjetno izvira od predslovanskih staroselcev Slovénska mitologíja oziroma slovenska predkrščanska vera in njena mitologija spadata v skupino slovanske mitologije oziroma slovanskega verovanja.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Slovenska mitologija
Stari Ras
Ras (srbsko Рас, Ras, latinsko Arsa), v sodobnem srbskem zgodovinopisju znan kot Stari Ras, je srednjeveška trdnjava v bližini nekdanjega trga Staro Trgovište, kakšnih 11 km od Novega Pazarja, Srbija.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Stari Ras
Stari Slovani
Stari Slovani so bili ljudstvo, iz katerega izvirajo današnji Slovani.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Stari Slovani
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Starogrška književnost
Tempelj kapitolskega Jupitra
Tempelj Jupitra Optimusa Maximusa (Jupiter Najboljši in Največji), znan tudi kot tempelj kapitolskega Jupitra (lat. Aedes Iovis Optimi Maximi Capitolini, italijansko Tempio di Giove Ottimo Massimo) je bil najpomembnejši tempelj v antičnem Rimu, in je stal na Kapitolskem griču.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Tempelj kapitolskega Jupitra
Teofilakt Simokat
Teofilakt Simokat (grško:, Theophylaktos Simokat(t)es), bizantinski zgodovinar iz zgodnjega 7.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Teofilakt Simokat
Teudis
Teudis (gotsko Þiudeis, špansko Teudis, portugalsko Têudis)Collins 1995, str.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Teudis
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Valentinijan I.
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Vandali
Vandalsko kraljevstvo
website.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Vandalsko kraljevstvo
Via Egnatia
Potek Vie Egnatie Via Egnatia (grško: Ἐγνατία Ὁδός, Ἐgnatía Ὁdós, slovensko: Ignacijeva cesta), rimska magistralna cesta, zgrajena v 2.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Via Egnatia
Vitigez
Vitigez (gotsko Weitigeisls, latinsko Vittigis, grško) je bil od leta 536 do 540 kralj ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 500, † 542, Konstantinopel.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Vitigez
Vzhodnogermanski jeziki
Vzhodnogermanski jeziki, imenovani tudi odrsko - vislski germanski jeziki, so skupina izumrlih germanskih jezikov, ki so jih govorila vzhodnogermanska ljudstva. Vzhodna germanščina je ena glavnih vej germanskih jezikov, skupaj s severnogermansko in zahodnogermansko. Edini vzhodnogermanski jezik, katerega besedila so znana, je gotščina, poleg seznama besed in nekaj kratkih stavkov ohranjenih iz njegove sorodne krimske gotščine.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Vzhodnogermanski jeziki
Zenon (bizantinski cesar)
Zenon Izavrijec (latinsko, grško) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot R.M. Harrison.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Zenon (bizantinski cesar)
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Prokopij iz Cezareje in Zgodovina Rimskega cesarstva
500
500 (D) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Prokopij iz Cezareje in 500
Prav tako znan kot Prokopij.