Kazalo
63 odnosi: ABC-prenašalec, Abiogeneza, Alge, Alkalno jezero, André Lwoff, Arhaik, Arheje, Bakterije, Beljakovina, Biologija, Carl Woese, Celična delitev, Celični ciklus, Celično dihanje, Celica, Citosol, CRISPR, Deoksiribonukleinska kislina, Domena (biologija), Ekstremofil, Enocelični organizem, Evkarionti, Evolucija, Feritin, Fotosinteza, Galaktično leto, Gen, Gensko prevajanje, Geološka časovna lestvica, Glikokaliks, Glikoliza, Glikozilacija, Heterocista, Holesterol, Imunski sistem, Kraljestvo (biologija), Krebsov cikel, Kromosom, Lipid, Metalotionein, Mikrobiologija, Model tekočega mozaika, Modrozelene cepljivke, Narava, Nukleoid, Oligosaharid, Operon lac, Organel, Predkambrij, Prokariontsko jedro, ... Razširi indeks (13 več) »
ABC-prenašalec
ABC-transporterji ali ABC-prenašalci so aktivne membranske črpalke oziroma največja družina membranskih beljakovin.
Poglej Prokarionti in ABC-prenašalec
Abiogeneza
Ábíogenéza je teorija o spontanem nastanku živega iz nežive snovi.
Poglej Prokarionti in Abiogeneza
Alge
Alge (znanstveno ime Algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi, kot so korenine, steblo, list; steljka je telo alg.
Poglej Prokarionti in Alge
Alkalno jezero
Alkalno jezero je jezero na močno alkalni strani nevtralnosti, običajno z vrednostjo pH med 9 in 12.
Poglej Prokarionti in Alkalno jezero
André Lwoff
André Lwoff, francoski mikrobiolog, molekularni biolog in akademik ruskega rodu, nobelovec, * 8. maj 1902, Ainay-le-Château, Francija, † 30. september 1994, Pariz.
Poglej Prokarionti in André Lwoff
Arhaik
Arhaik (nekoč imenovan arheozoik) je geološki eon pred proterozoikom.
Poglej Prokarionti in Arhaik
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Prokarionti in Arheje
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Prokarionti in Bakterije
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Prokarionti in Beljakovina
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Prokarionti in Biologija
Carl Woese
Carl Richard Woese, ameriški mikrobiolog in biofizik, * 15. julij 1928, Syracuse, New York, Združene države Amerike, † 30. december 2012, Urbana, Illinois, ZDA.
Poglej Prokarionti in Carl Woese
Celična delitev
Shema treh tipov celične delitve Celična delitev je biološki proces, del celičnega cikla, pri katerem iz matične celice nastaneta dve ali več hčerinskih celic.
Poglej Prokarionti in Celična delitev
Celični ciklus
Shematski prikaz celičnega cikla; zunanji krog: I.
Poglej Prokarionti in Celični ciklus
Celično dihanje
Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).
Poglej Prokarionti in Celično dihanje
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Prokarionti in Celica
Citosol
Citosól je tekoči del citoplazme evkariontske ali prokariontske celice.
Poglej Prokarionti in Citosol
CRISPR
sličica CRISPR (okrajšava za clustered regularly interspaced short palindromic repeats, slovensko gruče enakomerno prekinjenih kratkih palindromnih ponovitev) je družina zaporedij DNA v genomih prokariontskih organizmov, kot so bakterije in arheje.
Poglej Prokarionti in CRISPR
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Prokarionti in Deoksiribonukleinska kislina
Domena (biologija)
Domena, tudi nadkraljestvo ali imperij, je najvišja raven znanstvene klasifikacije živih bitij po taksonomskem sistemu, ki ga je razvil in leta 1990 predlagal ameriški mikrobiolog Carl Woese s sodelavci.
Poglej Prokarionti in Domena (biologija)
Ekstremofil
Narodnem parku Yellowstone Ekstremofil (latinsko extremus – skrajen + grško: philiā – ljubezen) je organizem, ki uspeva v fizikalnih in geokemičnih razmerah, škodljivih za večino drugih živih bitij.
Poglej Prokarionti in Ekstremofil
Enocelični organizem
Alga ''Valonia ventricosa'' je med največjimi enoceličnimi vrstami. Ênocélični organízem ali ênocéličar, tudi úniceluláren organízem, je organizem, ki sestoji iz samo ene celice, v nasprotju z večceličnim organizmom, ki sestoji iz več celic.
Poglej Prokarionti in Enocelični organizem
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Prokarionti in Evkarionti
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Prokarionti in Evolucija
Feritin
Struktura feritina Feritín je globularna beljakovina, sestavljena iz 24 podenot, ki predstavlja v evkariontskih in prokariontskih organizmih poglavitno skladiščno mesto za železo.
Poglej Prokarionti in Feritin
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Prokarionti in Fotosinteza
Galaktično leto
Galáktično léto (tudi kózmično léto) (oznaka GY) je obhodni čas Sončevega in Osončnega tira okoli središča naše Galaksije v ozvezdju Strelca.
Poglej Prokarionti in Galaktično leto
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Prokarionti in Gen
Gensko prevajanje
Prikaz prevajanja RNK in sinteze beljakovine na ribosomu. Prevajanje (translacija) RNK je proces, v katerem se določeno zaporedje baz v molekuli sporočilne RNK (mRNK) med sintezo beljakovine prevede v zaporedje aminokislin v polipeptidu.
Poglej Prokarionti in Gensko prevajanje
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Prokarionti in Geološka časovna lestvica
Glikokaliks
Glikokaliks pri bakteriji ''Bacillus subtilis'' Glikokaliks ali glikoproteinski plašč (pa tudi sladkorni plašč) je zunanja plast iz glikoproteinov in glikolipidov, ki pokriva celično membrano nekaterih bakterij, epitelijev in drugih tako prokariontskih kot evkariontskih celic.
Poglej Prokarionti in Glikokaliks
Glikoliza
Glikoliza ali glikolitična pot, ponekod tudi Embden-Meyerhofova pot, je prva faza celičnega dihanja, ki se odvija v celični citoplazmi, in v kateri se molekula glukoze razgradi do piruvata (aniona piruvične kisline), pri čemer pride do nastanka energijsko bogatih molekul adenozina trifosfata (ATP) in koencima nikotinamidadenindinukleotida (NADH).
Poglej Prokarionti in Glikoliza
Glikozilacija
Glikozilacija je ena najpomembnejših posttranslacijkih dogodkov in je adicija sladkorjev na protein, na aminokisline asparagin, hidroksilizin, serin ali treonin, protein v tem primeru postane glikoprotein.
Poglej Prokarionti in Glikozilacija
Heterocista
Heterociste ali heterocite so specializirane dušik fiksirajoče celice, ki nastajajo ob pomankanju dušika in se pojavljajo pri različnih nitastih cianobakterijah (modrozelenih cepljivkah), kot so vrste Nostoc punctiforme, Cylindrospermum stagnale in Anabaena sphaerica.
Poglej Prokarionti in Heterocista
Holesterol
Holesteról (IUPAC-ime: (10R,13R)-10,13-dimetil-17-(6-metilheptan-2-il)-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopentafenantren-3-ol) je nenasičeni policiklični alkohol s kemijsko formulo C27H46O, ki se nahaja v celičnih membranah in se prenaša po krvi.
Poglej Prokarionti in Holesterol
Imunski sistem
nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.
Poglej Prokarionti in Imunski sistem
Kraljestvo (biologija)
Kraljéstvo je v biologiji najvišja, oziroma skoraj najvišja enota v njeni sistematiki organizmov.
Poglej Prokarionti in Kraljestvo (biologija)
Krebsov cikel
Cikel citronske kisline (poznan tudi pod imenom cikel trikarboksilnih kislin ali Krebsov cikel - imenovan po Hansu Aldolfu Krebsu, ki je prvi prepoznal cikel) je zaporedje več kemijskih reakcij, ki potekajo v živih celicah, pri tem pa uporabljajo kisik kot del celičnega metabolizma.
Poglej Prokarionti in Krebsov cikel
Kromosom
fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.
Poglej Prokarionti in Kromosom
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Prokarionti in Lipid
Metalotionein
Metalotioneini (MT) so družina nizkomolekularnih beljakovin v citosolu, bogatih s cisteinom.
Poglej Prokarionti in Metalotionein
Mikrobiologija
Mikrobiologija je kot veja biologije veda o mikroorganizmih (mikrobih).
Poglej Prokarionti in Mikrobiologija
Model tekočega mozaika
Model tekočega mozaika je teorija, s katero se v celični biologiji razlaga zgradbo in funkcijo celične membrane (tudi plazmaleme).
Poglej Prokarionti in Model tekočega mozaika
Modrozelene cepljivke
Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.
Poglej Prokarionti in Modrozelene cepljivke
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Prokarionti in Narava
Nukleoid
Nukleoíd lahko pomeni.
Poglej Prokarionti in Nukleoid
Oligosaharid
Tridimenzionalni model rafinoze, pogostega oligosaharida. Oligosaharid (iz grščine ὀλίγος olígos, "nekaj" in σάκχαρ sácchar, "sladkor") je polimerni ogljikov hidrat, sestavljen iz manjšega števila monomernih enot – monosaharidov (običajno od treh do desetih).
Poglej Prokarionti in Oligosaharid
Operon lac
Operon lac (laktozni operon) je operon, potreben za prenos in presnovo laktoze v bakteriji Escherichia coli in mnogih drugih enteričnih bakterijah.
Poglej Prokarionti in Operon lac
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Poglej Prokarionti in Organel
Predkambrij
Predkambrij je najstarejše in najdaljše geološko obdobje, ki se je začelo pred 4,5 milijarde leti.
Poglej Prokarionti in Predkambrij
Prokariontsko jedro
Nukleoid prokariontske celice (desno) v primerjavi s celičnim jedrom evkariontske celice (levo). Prokariontsko (bakterijsko) jedro ali nukleoid je območje enotne protoplazme prokariontov, v katerem leži prstanast kromosom.
Poglej Prokarionti in Prokariontsko jedro
Regulacija genskega izražanja
Regulacija ekspresije (izražanja) genov (˝genska regulacija˝) je celična kontrola nastanka funkcionalnega produkta gena, v zadostni količini in v točno določenem času.
Poglej Prokarionti in Regulacija genskega izražanja
Restrikcijski encim
Restrikcijski encim, restriktaza ali restrikcijska endonukleaza je encim, ki razreže dvojnovijačno DNK na specifičnih mestih nukleotidnih sekvenc, imenovanih restrikcijska mesta.
Poglej Prokarionti in Restrikcijski encim
Reverzna transkriptaza
Reverzna transkriptaza je DNK-polimeraza, ki uporablja kot matrico molekulo RNK in pri retrovirusih sintetizira eno verigo DNK v celici gostitelja, v tehnologiji rekombinantne DNK pa se uporablja za sintezo prve verige komplementarne DNK iz sporočilne RNK.
Poglej Prokarionti in Reverzna transkriptaza
Ribosom
Ribosom je velik in zapleten molekularni ustroj, ki ga najdemo v vseh živih celicah in ki katalizira in regulira tvorbo proteinov.
Poglej Prokarionti in Ribosom
Seznam bioloških vsebin
Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Prokarionti in Seznam bioloških vsebin
Sfingolipid
Sfingolipidi so družina polarnih lipidov, ki se pogosto nahajajo v raznih bioloških (biotskih) membranah, kjer velik delež zasedajo tudi pripadniki druge skupine polarnih lipidov, glicerofosfolipidi (fosfogliceridi).
Poglej Prokarionti in Sfingolipid
Steljka
Steljka ali talus bračiča (''Fucus'') vrste ''Fucus serratus'' na Norveškem. Steljka ali talus je telo nekaterih evkariontskih večceličarjev, ki še nima razvitih organov – korenin, stebla, listov.
Poglej Prokarionti in Steljka
Tubulin
Tubulin je poglavitna beljakovina v mikrotubulih; spada v družino globularnih beljakovin.
Poglej Prokarionti in Tubulin
Ubikinon
Ubikinon Ubikinón so odkrili leta 1957 v mitohondrijih goveda.
Poglej Prokarionti in Ubikinon
Vijačnica-obrat-vijačnica
bakteriofagih lambda vsebuje motiv vijačnica-obrat-vijačnica (zelena struktura), ki se veže na DNK (modra in rdeča struktura). Vijačnica-obrat-vijačnica je pri beljakovinah ena od vrst strukturnih motivov.
Poglej Prokarionti in Vijačnica-obrat-vijačnica
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Poglej Prokarionti in Virusi
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Prokarionti in Zemlja
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Poglej Prokarionti in Zgodovina biologije
Prav tako znan kot Procaryota, Procita, Prokariont, Prokariot, Prokarioti, Prokaryota, Prokaryotum.