Privilegium de non appelando (iz latinskega privilegium, privilegij in appelare, klicati, slovensko apelacijski privilegij) je bil privilegij, ki ga je lahko podelil cesar Svetega rimskega cesarstva nekemu deželnemu gospostvu.
Zasedanje Cesarskega komornega sodišča Wetzlarju leta 1750 Reichskammergericht (latinsko Iudicium imperii, slovensko Cesarsko komorno sodišče) je bilo ena od dveh najvišjih sodnih ustanov v Svetem rimskem cesarstvu.