Kazalo
31 odnosi: Antonio de Nebrija, Števnik, Členek, Členica, Beseda, Besedna vrsta, Danes, Deležje, Esperanto, Funkcijska beseda, Gramatikalizacija, Izpeljanka, Lingua franca, Ločilo, NIN (klinopis), Oblikoslovje, Osebek, Pika, Polihistor, Polnopomenska beseda, Povedkovnik, Predlog, Psevdonim, Seznam jezikoslovnih vsebin, Sklop, Slovenska slovnica, Sopomenka, Svetopisemska konkordanca, Turščina, Tvorjenka, Zaimek.
Antonio de Nebrija
Antonio de Nebrija (1441–5. julij 1522), poznan tudi kot Antonio de Lebrija, Elio Antonio de Lebrija in Antonius Nebrissensis.
Poglej Prislov in Antonio de Nebrija
Števnik
Števniki spadajo med pridevniške besede.
Poglej Prislov in Števnik
Členek
Členek je nepregibna besedna vrsta, ki izraža sporočevalčevo oceno, sodbo ali mnenje in po kateri se ne moremo vprašati z nobeno vprašalnico, lahko pa ga nadomestimo s celotnim stavkom (na primer členek seveda v povedi Seveda bo jutri sijalo sonce. lahko zapišemo s stavkom O tem sem prepričan, /da bo jutri sijalo sonce./).
Poglej Prislov in Členek
Členica
Člénica je jezikoslovni izraz z več pomeni.
Poglej Prislov in Členica
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Prislov in Beseda
Besedna vrsta
Besédna vŕsta je skupina besed z istimi slovničnimi značilnostmi.
Poglej Prislov in Besedna vrsta
Danes
Danes je LOCALDAYNAME, LOCALDAY. LOCALMONTHNAME LOCALYEAR,.
Poglej Prislov in Danes
Deležje
Deléžje je nepregibna glagolska oblika v vlogi prislova.
Poglej Prislov in Deležje
Esperanto
Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik.
Poglej Prislov in Esperanto
Funkcijska beseda
Funkcijske besede so besede, ki pogosto nimajo leksikalnega pomena ali imajo dvoumen pomen in služijo za izražanje slovničnih odnosov z drugimi besedami znotraj stavka ali izražajo odnos oz.
Poglej Prislov in Funkcijska beseda
Gramatikalizacija
Gramatikalizacija je proces jezikovnih sprememb, pri katerih polnopomenske besede izgubljajo svoj prvotni pomen in postajajo kazalci slovničnih razmerij.
Poglej Prislov in Gramatikalizacija
Izpeljanka
Izpeljanke so vrsta tvorjenk, ki nastane tako, da enodelni (zloženi ali nezloženi) besedotvorni podstavi dodamo priponsko ali poponsko obrazilo (rož-ica, udariti se).
Poglej Prislov in Izpeljanka
Lingua franca
Lingua franca ali skupni jezik je razširjen jezik, ki ga govorci različnih jezikov uporabljajo za medsebojno sporazumevanje.
Poglej Prislov in Lingua franca
Ločilo
Ločílo (tudi interpúnkcija) je znak v besedilu, ki ni črka, številka ali simbol.
Poglej Prislov in Ločilo
NIN (klinopis)
Klinopisni znak NIN ("gospa"), sestavljen iz znakov MUNUS in TÚG NIN (iz akadske izgovarjave znaka EREŠ) je sumerska beseda, ki se je uporabljala za označevanje kraljice ali svečenice in se pogosto prevaja kot "gospa".
Poglej Prislov in NIN (klinopis)
Oblikoslovje
Oblikoslôvje ali morfologíja je jezikoslovna veja, ki proučuje en del slovnične ravnine jezika, to je oblike, ne pa tudi skladnje besed (to je njihovega zlaganja v besedne zveze, stavke).
Poglej Prislov in Oblikoslovje
Osebek
Osebek (subjekt) je eden od stavčnih členov, ki izraža vrsto dejanj oziroma nosilca stanja.
Poglej Prislov in Osebek
Pika
Píka (.) je v jezikoslovju enodelno ločilo na koncu pripovednega stavka.
Poglej Prislov in Pika
Polihistor
Polihístor (polí je prislov, izpeljan iz pridevnika: polís - mnog +: historía) je človek, ki je poznavalec več, raznolikih strok.
Poglej Prislov in Polihistor
Polnopomenska beseda
Polnopomenske oz.
Poglej Prislov in Polnopomenska beseda
Povedkovnik
Povédkovnik je polnopomenska besedna vrsta, katere skladenjska vloga je povedkovo določilo: všeč, rad, mraz...
Poglej Prislov in Povedkovnik
Predlog
Prêdlog (izpeljanka iz predložiti, »postaviti spredaj«) ali prepozícija je nepregibna in nepolnopomenska besedna vrsta, ki skupaj s samostalniško in/ali pridevniško besedo, katere sklon določa, uvaja predložno zvezo.
Poglej Prislov in Predlog
Psevdonim
Psevdonim ali vzdevek (tudi alias) je izmišljeno ime, ki si ga oseba ali skupina privzame za določen namen in se razlikuje od njihovega izvirnega ali pravega imena (ortonim).
Poglej Prislov in Psevdonim
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Prislov in Seznam jezikoslovnih vsebin
Sklop
Sklopi so tvorjenke, ki nastajajo iz govorne podstave.
Poglej Prislov in Sklop
Slovenska slovnica
Slovenska slovnica je sistem pravil o jezikovnih sredstvih in njihovih odnosih v slovenščini.
Poglej Prislov in Slovenska slovnica
Sopomenka
Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.
Poglej Prislov in Sopomenka
Svetopisemska konkordanca
Svetopisemska konkordanca je abecedni seznami vseh besed in besednih zvez biblije z izpisom celotnih povedi in z navedbo natančnega mesta, kjer so zapisane.
Poglej Prislov in Svetopisemska konkordanca
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Prislov in Turščina
Tvorjenka
Tvorjenka je beseda, napravljena iz besedotvorne podstave in obrazila, npr.
Poglej Prislov in Tvorjenka
Zaimek
Zaimek ali pronomen je pregibna beseda, ki nadomesti drugo besedo – samostalniško besedo (samostalniški zaimek), pridevniško besedo (pridevniški zaimek) ali pa prislov (prislovni zaimek).
Poglej Prislov in Zaimek