Kazalo
14 odnosi: Besedna vrsta, Besedna zveza, Klicaj, Pika, Podredje, Poved, Prislovno določilo, Seznam jezikoslovnih vsebin, Skladnja, Soredje, Vejica, Veznik, Vrinjeni stavek, Zgodovina slovenskega besedotvorja.
Besedna vrsta
Besédna vŕsta je skupina besed z istimi slovničnimi značilnostmi.
Poglej Priredje in Besedna vrsta
Besedna zveza
Besédna zvéza je zveza dveh ali več besed, ki sta med seboj slovnično povezani (npr. lepa hiša, govoriti razločno, oče in mati).
Poglej Priredje in Besedna zveza
Klicaj
Klicáj (!) je levostično ločilo, ki označuje zapoved, željo, prošnjo itd.
Poglej Priredje in Klicaj
Pika
Píka (.) je v jezikoslovju enodelno ločilo na koncu pripovednega stavka.
Poglej Priredje in Pika
Podredje
Podredje je zveza dveh stavkov večstavčne povedi, ki sta povezana podredno; en stavek je neodvisen in ga imenujemo glavni (nadrejeni) stavek, drug stavek pa je odvisen od glavnega, zato ga imenujemo odvisni stavek (odvisnik).
Poglej Priredje in Podredje
Poved
Povéd je pomenska enota, ki je sestavljena iz enega ali več stavkov in je v besedilu najpogosteje zaključena s piko.
Poglej Priredje in Poved
Prislovno določilo
Prislôvno določílo je vrsta stavčnega člena, ki dopolnjuje stavek s podatkom o okoliščinah (kraju, času, vzroku ali načinu) dogajanja, stanja...
Poglej Priredje in Prislovno določilo
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Priredje in Seznam jezikoslovnih vsebin
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Priredje in Skladnja
Soredje
Soredje je zveza stavkov, ki ni priredna in ne podredna – deli povedi so postavljeni drug ob drugega, vendar med njimi ni skladenjskega razmerja.
Poglej Priredje in Soredje
Vejica
Vêjica je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim v glavnem med seboj ločujemo stavke iste povedi, priredne dele besednih zvez, pristavke, vrivke od ostalega besedila.
Poglej Priredje in Vejica
Veznik
Veznik je nepregibna besedna vrsta, ki se uporablja za izražanje prirednih razmerjih med stavki (Vstopil je ter pozdravil.) ali med deli besednih zvez (oče in sin) ter za izražanje podrednih razmerij med stavki (Rekel je, da se ne bo vrnil).
Poglej Priredje in Veznik
Vrinjeni stavek
Vrinjeni stavek – tudi vrivek ali s tujko parenteza – je stavek v okviru kake povedi (ali stavka), s katero ni povezan po načelu prisojanja ali določanja, pa tudi ne prirednosti ali sorednosti, ampak je oblikovno sam zase, le v kakšni svobodni zvezi z vsebino.
Poglej Priredje in Vrinjeni stavek
Zgodovina slovenskega besedotvorja
Slovensko besedotvorje se je začelo obravnavati leta 1811, ko je začela izhajati Vodnikova slovnica.