Hitreje kot brskalnik!
6 odnosi: Honorij (rimski cesar), Kotijske Alpe (rimska provinca), Liguri, Rimska Italija, Rimska provinca, 14 pr. n. št..
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Novo!!: Primorske Alpe (rimska provinca) in Honorij (rimski cesar) · Poglej več »
Kotijske Alpe (rimska provinca)
Kotijske Alpe (latinsko, ena od treh majhnih provinc Rimskega cesarstva v zahodnih Alpah na meji med sedanjo Italijo in Francijo. Njeno ime se je ohranilo v imenu Kotijskih Alp. V antiki je bila provinca pomembna zaradi varovanja komunikacij preko alpskih gorskih prelazov. Na zahodu je mejila na Narbonsko Galijo, na jugu na Primorske Alpe, na vzhodu na Italijo in na severu na Peninske Alpe. Upravno središče province je bil Segusio, sedanja Susa v Piemontu. Provinca je nastala iz majhnega kraljestva, v katerem je sredi 1. stoletja pr. n. št. lokalnim ligurskim plemenom vladal kralj Donnus. Ime je dobila po njegovem sinu in nasledniku Kotiju. Njegovo kraljestvo je Rimskemu cesarstvu priljučil cesar Avgust. Kotij in njegov sin z istim imenom sta obdržala oblast kot odvisna kralja, dokler ni Neron leta 63 imenoval svojega prokuratorja. Kraljestvo je z njegovim imenovanjem postalo rimska provinca. Guvernerji province so bili prefekti iz Konjeniškega reda. V Kotijskih Alpah so bila naslednja večja naselja.
Novo!!: Primorske Alpe (rimska provinca) in Kotijske Alpe (rimska provinca) · Poglej več »
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Novo!!: Primorske Alpe (rimska provinca) in Liguri · Poglej več »
Rimska Italija
Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.
Novo!!: Primorske Alpe (rimska provinca) in Rimska Italija · Poglej več »
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn. provinciae), osnovna in do tetrarhije (okoli leta 296) največja ozemeljska in upravna enota rimskih posesti izven Italije.
Novo!!: Primorske Alpe (rimska provinca) in Rimska provinca · Poglej več »
14 pr. n. št.
14 pr.
Novo!!: Primorske Alpe (rimska provinca) in 14 pr. n. št. · Poglej več »
