Kazalo
27 odnosi: Amebis Presis, Beloruščina, Beneška Slovenija, Dajalnik, Delavec, Deležnik, Don (naziv), Druga moška sklanjatev, E-tvorjenka, Imenovalnik, INCOTERM, Kongregacija za verski nauk, Konkordanca, Leksem, Okrasni pridevek, Osebek, Podčrtovanje, Podredje, Pokrajina, Prislovno določilo časa, Prislovno določilo kraja, Pristavek, Rodilnik, Samostalnik, Silepsa, Stavčni člen, Tožilnik.
Amebis Presis
Prevajalni sistem Presis podjetja Amebis je prvi sistem za strojno prevajanje, ki vključuje slovenski jezik, in deluje na osnovi pravil.
Poglej Prilastek in Amebis Presis
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Prilastek in Beloruščina
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Prilastek in Beneška Slovenija
Dajalnik
Dajálnik (dátiv) je v slovenščini 3.
Poglej Prilastek in Dajalnik
Delavec
Delavec je oseba, ki opravlja kako delo.
Poglej Prilastek in Delavec
Deležnik
Deléžnik (tudi particíp) je glagol v pregibni, pridevniški obliki.
Poglej Prilastek in Deležnik
Don (naziv)
Don je skrajšana oblika latinske besede dominus, ki pomeni gospod ali gospodar.
Poglej Prilastek in Don (naziv)
Druga moška sklanjatev
V drugo moško sklanjatev spadajo samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku končnico -e (izvzet je samostalnik dán dné).
Poglej Prilastek in Druga moška sklanjatev
E-tvorjenka
E-tvorjenke so se v slovenščini uveljavile s pojavom t. i. novih tehnologij (internet, mobilna telefonija) in nastajanjem novih načinov tvorjenja besed.
Poglej Prilastek in E-tvorjenka
Imenovalnik
Imenoválnik ali nóminativ je prvi sklonJože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika.
Poglej Prilastek in Imenovalnik
INCOTERM
Incoterms je okrajšava za International Commerce Terms, zbirko mednarodnih terminov za določanje cene blaga, ki so veljavni po celem svetu za sporazumevanje med kupci in prodajalci.
Poglej Prilastek in INCOTERM
Kongregacija za verski nauk
Kongregacija za verski nauk tudi Kongregacija za nauk vere; (latinsko Congregatio pro Doctrina Fidei, kratica CDF), pogosto tudi Sveta pisarna, je bila najstarejša kongregacija Rimske kurije, ki je skrbela za doktrino Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Prilastek in Kongregacija za verski nauk
Konkordanca
Konkordanca je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika tujka za skladnost ali ujemanje, zato se moderno jezikoslovje in literatura v večini primerov raje poslužujeta domačih izrazov.
Poglej Prilastek in Konkordanca
Leksem
Leksém je poimenovalna enota jezikovnega sistema, ki zajema (izrazno) besedo in stalno besedno zvezo.
Poglej Prilastek in Leksem
Okrasni pridevek
Okrasni pridevek (epiteton, ἐπίθετον – epitheton, neut. of ἐπίθετος – epithetos 'dodano', neobč. ukrasni pridevek) je stilno-retorična figura.
Poglej Prilastek in Okrasni pridevek
Osebek
Osebek (subjekt) je eden od stavčnih členov, ki izraža vrsto dejanj oziroma nosilca stanja.
Poglej Prilastek in Osebek
Podčrtovanje
Podčrtovánje je razčlemba prostega oziroma podrednozloženega stavka na stavčne člene, pri čemer uporabimo različne črte:Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika.
Poglej Prilastek in Podčrtovanje
Podredje
Podredje je zveza dveh stavkov večstavčne povedi, ki sta povezana podredno; en stavek je neodvisen in ga imenujemo glavni (nadrejeni) stavek, drug stavek pa je odvisen od glavnega, zato ga imenujemo odvisni stavek (odvisnik).
Poglej Prilastek in Podredje
Pokrajina
Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.
Poglej Prilastek in Pokrajina
Prislovno določilo časa
Prislovno določilo časa je eden od stavčnih členov, ki izraža čas dejanja.
Poglej Prilastek in Prislovno določilo časa
Prislovno določilo kraja
Prislovno določilo kraja je eden od stavčnih členov, ki izraža kraj dejanja.
Poglej Prilastek in Prislovno določilo kraja
Pristavek
Pristávek je desno, nekako polstavčno določilo samostalnika ali samostalniške besedne zveze, s katerim na drug način poimenujemo isto predmetnost (npr. France Prešeren, največji slovenski pesnik, tam, doma pri starših...)Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str.
Poglej Prilastek in Pristavek
Rodilnik
Rodílnik (tudi génitiv in génetiv) je v slovenščini 2.
Poglej Prilastek in Rodilnik
Samostalnik
Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme.
Poglej Prilastek in Samostalnik
Silepsa
Silepsa je skladenjska retorična figura, v kateri se ob izpustu enega stavčnega člena, navadno povedka, njemu podrejene odnosnice (predmeti, prilastki) povezujejo s preostalim stavčnim členom, ki takšno slovnično vlogo še lahko izpolnjuje, s čimer pride do neujemanja med pomensko in slovnično zgradbo.
Poglej Prilastek in Silepsa
Stavčni člen
Stavčni člen je skladenjska pomenska enota stavka, ki ima posebno mesto v stavčni zgradbi in značilno vprašalnico.
Poglej Prilastek in Stavčni člen
Tožilnik
Tožilnik (ákuzativ) je v slovenščini (pa tudi na primer nemščini in latinščini) 4.
Poglej Prilastek in Tožilnik