Kazalo
24 odnosi: Asociativnost, Augustus De Morgan, Émile Borel, Cantorjeva množica, Disjunktni množici, Distributivnost, Dogodek (verjetnostni račun), George Boole, Ideal (teorija kolobarjev), Idempotentnost, Komplement množice, Komutativnost, Matematična operacija, Mera (matematika), Množica, Načelo vključitev in izključitev, Podgrupa, Prazna množica, Presek, Rešitev enačbe, Seznam matematičnih vsebin, Simetrična razlika množic, Teorija množic, Unija množic.
Asociativnost
Dvočlena operacija * na množici S je asociativna, če za vsak x, y, z \in S velja: Primeri asociativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje množic realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Poglej Presek množic in Asociativnost
Augustus De Morgan
Augustus De Morgan, škotski matematik, logik in filozof, * 27. junij 1806, Madura, Britanska Indija (sedaj Maduraj, Tamil Nadu, Indija), † 18. marec 1871, London, Anglija.
Poglej Presek množic in Augustus De Morgan
Émile Borel
Félix Édouard Justin Émile Borel, francoski matematik in politik, * 7. januar 1871, Saint-Affrique, Francija,† 3. februar 1956, Pariz, Francija.
Poglej Presek množic in Émile Borel
Cantorjeva množica
Cantorjeva množica je v matematiki fraktal, v katerem se pojavljajo le realna števila med 0 in 1.
Poglej Presek množic in Cantorjeva množica
Disjunktni množici
Disjunktni ali tuji množici sta množici, ki imata prazen presek, torej: A \cap B.
Poglej Presek množic in Disjunktni množici
Distributivnost
Distributivnost se v matematiki imenuje posebno razmerje med dvema dvočlenima operacijama.
Poglej Presek množic in Distributivnost
Dogodek (verjetnostni račun)
Dogódek v matematični teoriji verjetnosti je situacija, ki se lahko zgodi v nekem verjetnostnem poskusu (tj. v poskusu, pri katerem je rezultat odvisen od naključja).
Poglej Presek množic in Dogodek (verjetnostni račun)
George Boole
George Boole, FRS, angleški matematik, filozof in logik, * 2. november 1815, Lincoln, Anglija, † 8. december 1864, Ballintemple, Irska.
Poglej Presek množic in George Boole
Ideal (teorija kolobarjev)
Ideal (tudi ideal kolobarja) je v teoriji kolobarjev posebna podmnožica kolobarjev.
Poglej Presek množic in Ideal (teorija kolobarjev)
Idempotentnost
Idempoténtnost (iz latinskih besed idem, kar pomeni enak, in potens, kar pomeni sposoben) je značilnost nekaterih matematičnih objektov, ki se kaže v tem, da ga večkratno delovanje neke operacije ne spremeni.
Poglej Presek množic in Idempotentnost
Komplement množice
Vennov diagram komplementa množice ''A''A^c~~.
Poglej Presek množic in Komplement množice
Komutativnost
Dvočlena operacija * na množici S je komutativna, če za vsak x, y \in S velja: Primeri komutativnih dvočlenih operacij so na primer seštevanje in množenje v množici realnih števil R, kompleksnih števil C in kvadratnih matrik reda n × n, seštevanje vektorjev, presek in unija množic.
Poglej Presek množic in Komutativnost
Matematična operacija
Matemátična operácija (tudi račúnska operácija ali operátor) je matematična preslikava, ki urejeni ''n''-terici podatkov (a, b,...,d) iz kartezičnega produkta A × B ×...× D priredi rezultat operacije, element z iz množice Z.
Poglej Presek množic in Matematična operacija
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Poglej Presek množic in Mera (matematika)
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Presek množic in Množica
Načelo vključitev in izključitev
Vennov diagram, ki prikazuje unijo množic ''A'' in ''B'', ki je vse ostalo, kar ni belo Načelo vključitev in izključitev je v kombinatoriki, veji matematike, preštevalna tehnika, ki posploši pogosto metodo pridobivanja števila elementov unije dveh končnih množic.
Poglej Presek množic in Načelo vključitev in izključitev
Podgrupa
Podgrupa dane grupe za neko dvočleno operacijo * je H podmnožica množice G se imenuje podgrupa G, če H tudi tvori grupo za dvočleno operacijo *.
Poglej Presek množic in Podgrupa
Prazna množica
Prázna mnóžica je v matematiki množica, ki nima elementov, drugače je neprázna mnóžica.
Poglej Presek množic in Prazna množica
Presek
Presèk ima več pomenov.
Poglej Presek množic in Presek
Rešitev enačbe
Rešítev enáčbe (z eno neznanko) je v matematiki tista vrednost, pri kateri je enačba kot izjavna forma pravilna.
Poglej Presek množic in Rešitev enačbe
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Presek množic in Seznam matematičnih vsebin
Simetrična razlika množic
Vennov diagram simetrične razlike množic Simetrična razlika množic je računska operacija med množicami.
Poglej Presek množic in Simetrična razlika množic
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Poglej Presek množic in Teorija množic
Unija množic
Vennov diagram unije ''A'' ∪ ''B'' Unija množic je računska operacija med množicami.
Poglej Presek množic in Unija množic
Prav tako znan kot Presek (teorija množic).