Kazalo
7 odnosi: Cauchy–Schwarzova neenakost, Neenačba, Ortogonalnost, Ortonormalnost, Seznam vrst matrik, Utežna funkcija, Vektor (matematika).
Cauchy–Schwarzova neenakost
V matematiki je Cauchy–Schwarzova neenakost, znana tudi kot Cauchy–Bunyakovsky–Schwarzova neenakost, uporabna neenakost, ki se jo uporablja na raznih področjih, kot so linearna algebra, analiza, verjetnostni račun, vektorska algebra in ostala področja.
Poglej Prehilbertov prostor in Cauchy–Schwarzova neenakost
Neenačba
Neenačba (redko tudi neenakost) je simbolični zapis sestavljen iz dveh matematičnih izrazov, med katerima stoji neenačaj.
Poglej Prehilbertov prostor in Neenačba
Ortogonalnost
Odseka AB in CD sta pravokotna drug na drugega. Ortogonálnost je v matematiki drugo ime za pravokotnost.
Poglej Prehilbertov prostor in Ortogonalnost
Ortonormalnost
Ortonormalnost je v linearni algebri odnos med dvema enotskima vektorjema (njuna dolžina je 1), ki sta med seboj pravokotna ˙(ortogonalna).
Poglej Prehilbertov prostor in Ortonormalnost
Seznam vrst matrik
Zgradba matrik. Včasih indeksa (i \, in j \) ločimo z vejico. Seznam vrst matrik.
Poglej Prehilbertov prostor in Seznam vrst matrik
Utežna funkcija
Utéžna fúnkcija (oznaka w(x) \) je matematični pripomoček, ki ga uporabljamo pri seštevanju, integriranju in računanju povprečij.
Poglej Prehilbertov prostor in Utežna funkcija
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.