Kazalo
37 odnosi: Anton Podbevšek, Antonio de Nebrija, Armenščina, Ž, Žlopi, Členica, Beseda, Besedna vrsta, Breznaglasnica, Dajalnik, Enočrkovna slovenska beseda, Funkcijska beseda, Gramatikalizacija, Idiom, Jakob Šolar, Kolokacija, Leksem, Lingua franca, Madžarščina, Na, Na'vi (jezik), Nepolnopomenska beseda, Oblikoslovje, Osebni povratni zaimek, Poševnica, Pomišljaj, Pravopis 8.0, Samostalniška beseda, Samostalniški zaimek, Skladnja, Svetopisemska konkordanca, Timsko delo, Tožilnik, Turščina, V, Von, Zemljepisno lastno ime.
Anton Podbevšek
Anton Podbevšek, slovenski pesnik in esejist, * 13. junij 1898, Grm pri Novem mestu, † 14. november 1981, Ljubljana.
Poglej Predlog in Anton Podbevšek
Antonio de Nebrija
Antonio de Nebrija (1441–5. julij 1522), poznan tudi kot Antonio de Lebrija, Elio Antonio de Lebrija in Antonius Nebrissensis.
Poglej Predlog in Antonio de Nebrija
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej Predlog in Armenščina
Ž
Ž ž Ž je petindvajseta, zadnja črka slovenske abecede.
Poglej Predlog in Ž
Žlopi
Žlopi so junaki istoimenske pravljice, ki jo je leta 1999 napisal slovenski pisatelj Feri Lainšček.
Poglej Predlog in Žlopi
Členica
Člénica je jezikoslovni izraz z več pomeni.
Poglej Predlog in Členica
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Predlog in Beseda
Besedna vrsta
Besédna vŕsta je skupina besed z istimi slovničnimi značilnostmi.
Poglej Predlog in Besedna vrsta
Breznaglasnica
Breznaglásnica, naslónka ali klítika je v jezikoslovju beseda ali njena oblika, ki je brez naglasa.
Poglej Predlog in Breznaglasnica
Dajalnik
Dajálnik (dátiv) je v slovenščini 3.
Poglej Predlog in Dajalnik
Enočrkovna slovenska beseda
Slovenščina ima osem enočrkovnih besed.
Poglej Predlog in Enočrkovna slovenska beseda
Funkcijska beseda
Funkcijske besede so besede, ki pogosto nimajo leksikalnega pomena ali imajo dvoumen pomen in služijo za izražanje slovničnih odnosov z drugimi besedami znotraj stavka ali izražajo odnos oz.
Poglej Predlog in Funkcijska beseda
Gramatikalizacija
Gramatikalizacija je proces jezikovnih sprememb, pri katerih polnopomenske besede izgubljajo svoj prvotni pomen in postajajo kazalci slovničnih razmerij.
Poglej Predlog in Gramatikalizacija
Idiom
Idióm je v jezikoslovju stalna besedna zveza ali fraza, značilna za določen jezik ali narečje.
Poglej Predlog in Idiom
Jakob Šolar
Jakob Šolar, jezikoslovec, prevajalec, urednik, duhovnik * 29. april 1896, Rudno pri Železnikih, † 22. junij 1968, Ljubljana.
Poglej Predlog in Jakob Šolar
Kolokacija
Kolokácija ali sopojávljanka je pojav, ko se dve ali več besed tipično pojavljajo v besedni zvezi.
Poglej Predlog in Kolokacija
Leksem
Leksém je poimenovalna enota jezikovnega sistema, ki zajema (izrazno) besedo in stalno besedno zvezo.
Poglej Predlog in Leksem
Lingua franca
Lingua franca ali skupni jezik je razširjen jezik, ki ga govorci različnih jezikov uporabljajo za medsebojno sporazumevanje.
Poglej Predlog in Lingua franca
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Predlog in Madžarščina
Na
Na, NA, nA ali na je lahko.
Poglej Predlog in Na
Na'vi (jezik)
Jezik naʼvi (naʼvi: Lìʼfya leNaʼvi) je izmišljeni umetni jezik, prvotno narejen za film ''Avatar'' iz leta 2009.
Poglej Predlog in Na'vi (jezik)
Nepolnopomenska beseda
Nepolnopomenske besede so besede, ki ne poimenujejo neposredno predmetnosti, ki nas obdaja, marveč označujejo razmerja med deli povedi ali povedmi samimi.
Poglej Predlog in Nepolnopomenska beseda
Oblikoslovje
Oblikoslôvje ali morfologíja je jezikoslovna veja, ki proučuje en del slovnične ravnine jezika, to je oblike, ne pa tudi skladnje besed (to je njihovega zlaganja v besedne zveze, stavke).
Poglej Predlog in Oblikoslovje
Osebni povratni zaimek
Povrátni osébni zaímek je samostalniški zaimek, ki se rabi, kadar sta osebek in predmet ista oseba oziroma stvar.
Poglej Predlog in Osebni povratni zaimek
Poševnica
Pošévnica (/) je ločilo v obliki ravne pokončne črte, zgoraj nagnjene v desno.
Poglej Predlog in Poševnica
Pomišljaj
Pomišljáj je večinoma enodelno, lahko pa tudi dvodelno ločilo, načeloma nestično.
Poglej Predlog in Pomišljaj
Pravopis 8.0
Pravopis 8.0 je novi slovenski pravopis, ki je trenutno v nastajanju in ga pripravlja Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, ki deluje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.
Poglej Predlog in Pravopis 8.0
Samostalniška beseda
Samostálniška beséda je ena od besednih vrst, ki poimenuje bitja, predmete ali pojme ter ji je lasten spol (ženski, moški ali srednji), število (ednina, dvojina ali množina), sklon in sklanjatev.
Poglej Predlog in Samostalniška beseda
Samostalniški zaimek
Samostálniški zaímek je samostalniška beseda, ki zamenjuje samostalnik in posredno poimenuje enoto stvarnosti.
Poglej Predlog in Samostalniški zaimek
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Predlog in Skladnja
Svetopisemska konkordanca
Svetopisemska konkordanca je abecedni seznami vseh besed in besednih zvez biblije z izpisom celotnih povedi in z navedbo natančnega mesta, kjer so zapisane.
Poglej Predlog in Svetopisemska konkordanca
Timsko delo
Tim sestavlja skupina ljudi, ki so povezani s skupnim namenom, za uresničitev točno določenega cilja.
Poglej Predlog in Timsko delo
Tožilnik
Tožilnik (ákuzativ) je v slovenščini (pa tudi na primer nemščini in latinščini) 4.
Poglej Predlog in Tožilnik
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Predlog in Turščina
V
V v V je triindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Predlog in V
Von
Von, po navadi zapisano kot von, je nemški predlog, ki pomeni iz oz.
Poglej Predlog in Von
Zemljepisno lastno ime
Apače Zemljepísna lástna iména ali toponími (izvirno iz grščine, τόπος – kraj in ὄνομα – ime) so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo naselja, pokrajine, dežele, države, astronomska telesa, vode, vzpetine, polja, puščave, mestne predele, ulice, trge ipd.
Poglej Predlog in Zemljepisno lastno ime