Kazalo
78 odnosi: Abasidski kalifat, Albatani, Apsidna precesija, Aristil, Astronomija, Žiroskop, Časovni pregled astronomije, Brans-Dickeova teorija, Bumerang, Carl Theodor Albrecht, Drakonski mesec, Ekliptični koordinatni sistem, Epoha (astronomija), Eulerjevi koti, Friedrich Wilhelm Bessel, Gaia (vesoljsko plovilo), Galaktična poravnava, Galaktično leto, Geodetična precesija, Gibanje, Helenistično obdobje, Hiparh, Hisaši Kimura, Hitrost gravitacije, Infrardeče vodenje, Jean le Rond d'Alembert, Jedrska magnetna resonanca, Kip Stephen Thorne, Kozaijev pojav, Krivo gibanje, Krožni motor, Laplaceova ravnina, Larmorjeva frekvenca, Lastni elementi tira, Linus (luna), Luna, Lunin mesec, Mačje oko (meglica), Merkur, Naseljivi planet, Nauruz, Navor, Nebesni pol, Nepravilni satelit, Nicolas-Louis de Lacaille, Nikolaj Kopernik, Nutacija, Orbitalna perioda, Paschen-Backov pojav, Paul Gerber, ... Razširi indeks (28 več) »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Precesija in Abasidski kalifat
Albatani
Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.
Poglej Precesija in Albatani
Apsidna precesija
Osončju ima veliko manjše izsrednosti in precesira z veliko manjšo hitrostjo, tako da so skoraj krožni in nespremenljivi s časom. po času (dω/d''t''). Apsídna precesíja (tírna precesíja ali orbitálna precesíja) je v nebesni mehaniki precesija (sukanje) krožnega tira (orbite) nebesnega telesa.
Poglej Precesija in Apsidna precesija
Aristil
Aristil (tudi Aristilos), starogrški astronom in filozof, * okoli 300 pr. n. št., verjetno otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št.
Poglej Precesija in Aristil
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Precesija in Astronomija
Žiroskop
Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.
Poglej Precesija in Žiroskop
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Precesija in Časovni pregled astronomije
Brans-Dickeova teorija
Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.
Poglej Precesija in Brans-Dickeova teorija
Bumerang
Búmerang je danes športna naprava iz lesa ali umetne mase, ki se, če je pravilno vržen, vrne k metalcu.
Poglej Precesija in Bumerang
Carl Theodor Albrecht
Carl Theodor Albrecht, nemški astronom, * 30. avgust 1843, Dresden, Kraljevina Saška, † 31. avgust 1915, Potsdam, Nemško cesarstvo.
Poglej Precesija in Carl Theodor Albrecht
Drakonski mesec
Drakonski mesec ali vozelni mesec je čas med dvema zaporednima prehodoma Lune skozi isti vozel.
Poglej Precesija in Drakonski mesec
Ekliptični koordinatni sistem
Definicija ekliptičnih koordinat (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Ekliptični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja ravnino ekliptike.
Poglej Precesija in Ekliptični koordinatni sistem
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej Precesija in Epoha (astronomija)
Eulerjevi koti
Eulerjevi kóti so (predvsem v mehaniki) pripomoček za opis usmerjenosti togega telesa (telesa, v katerem je relativna lega vseh njegovih točk konstantna) v trirazsežnem evklidskem prostoru.
Poglej Precesija in Eulerjevi koti
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Precesija in Friedrich Wilhelm Bessel
Gaia (vesoljsko plovilo)
Gaia je vesoljski observatorij Evropske vesoljske agencije (ESA), lansiran leta 2013, z namenom delovati do 2022.
Poglej Precesija in Gaia (vesoljsko plovilo)
Galaktična poravnava
Galaktična poravnava se lahko nanaša na več različnih astronomskih in tudi astroloških pojavov.
Poglej Precesija in Galaktična poravnava
Galaktično leto
Galáktično léto (tudi kózmično léto) (oznaka GY) je obhodni čas Sončevega in Osončnega tira okoli središča naše Galaksije v ozvezdju Strelca.
Poglej Precesija in Galaktično leto
Geodetična precesija
Prikaz geodetične precesije. Geodétična precesija (tudi geodétični pojàv, de Sittrova precesíja, de Sittrov pojàv ali Fokkerjeva precesíja) je fizikalni pojav pri katerem ukrivljenost prostor-časa, ki jo predvideva splošna teorija relativnosti, vpliva na vektor vzdolž krožečega se telesa.
Poglej Precesija in Geodetična precesija
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Precesija in Gibanje
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Precesija in Helenistično obdobje
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Precesija in Hiparh
Hisaši Kimura
Hisaši Kimura (japonsko 木村栄), japonski astronom in geodet, * 4. oktober 1870, Kanazava, Japonska, † 26. september 1943.
Poglej Precesija in Hisaši Kimura
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Poglej Precesija in Hitrost gravitacije
Infrardeče vodenje
Infrardeče vódenje je metoda vodenja orožja, ki za detekcijo in sledenje uporablja infrardeče valovanje, ki ga oddaja tarča.
Poglej Precesija in Infrardeče vodenje
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Poglej Precesija in Jean le Rond d'Alembert
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Poglej Precesija in Jedrska magnetna resonanca
Kip Stephen Thorne
Kip Stephen Thorne, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog in nobelovec, * 1. junij 1940, Logan, Utah, ZDA.
Poglej Precesija in Kip Stephen Thorne
Kozaijev pojav
Kozaijev pojàv ali Kozaijeva resonánca je v nebesni mehaniki dolgotrajni vpliv na tirnico nebesnih teles zaradi periodičnih zunanjih motenj (perturbacij).
Poglej Precesija in Kozaijev pojav
Krivo gibanje
Krívo gíbanje je takšno gibanje telesa, pri katerem opiše tir telesa krivuljo v prostoru.
Poglej Precesija in Krivo gibanje
Krožni motor
Krožni ali rotirajoči motor (ang. rotary engine) je bil zgodnji tip motorja na notranje zgorevanje.
Poglej Precesija in Krožni motor
Laplaceova ravnina
Poenostavljen prikaz Laplaceove ravnine. Laplaceova ravnína je ravnina, ki je v poprečju najbliže ravnini po kateri se giblje satelit (naravni ali umetni) med enim ciklom precesije.
Poglej Precesija in Laplaceova ravnina
Larmorjeva frekvenca
Larmórjeva frekvénca je frekvenca, s katero jedrski spini precesirajo v zunanjem magnetnem polju.
Poglej Precesija in Larmorjeva frekvenca
Lastni elementi tira
a.e.. Lastni elementi tira so vrsta elemetov, ki opisujejo tir nebesnega telesa tako, da elementi ostajajo nespremenjeni tudi v astronomsko dolgih obdobjih.
Poglej Precesija in Lastni elementi tira
Linus (luna)
(22) Kaliopa I Linus je asteroidna luna, ki kroži okoli velikega asteroida 22 Kaliopa.
Poglej Precesija in Linus (luna)
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Precesija in Luna
Lunin mesec
Lune skozi več svojih faz, videno iz severne poloble. Navidezno zibanje Lune je znano kot libracija. V luninih koledarjih je lunin mesec čas med dvema sizigijema (mlajema ali ščipoma).
Poglej Precesija in Lunin mesec
Mačje oko (meglica)
Máčje okó (znana tudi kot NGC 6543) je planetarna meglica v ozvezdju Zmaja.
Poglej Precesija in Mačje oko (meglica)
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Precesija in Merkur
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Precesija in Naseljivi planet
Nauruz
Nauruz (tudi nauroz, nav-roze, navroz, naw-rúz, norooz, noruz ali nowrouz, izvirno perzijsko نوروز) je tradicionalni iranski praznik novega leta v perzijskem koledarju, ki se začne na pomladno enakonočje in naznanja prihod pomladi.
Poglej Precesija in Nauruz
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Poglej Precesija in Navor
Nebesni pol
Položaj severnega in južnega nebesnega pola za opazovalca na severnih zemljepisnih širinah. Kroženje cirkumpolarnih zvezd okoli severnega nebesnega pola. Za en krog zvezde potrebujejo 24 ur. Nebesni pol je točka na nebesni krogli, kjer podaljšek Zemljine vrtilne osi seka navidezno nebesno kroglo.
Poglej Precesija in Nebesni pol
Nepravilni satelit
Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.
Poglej Precesija in Nepravilni satelit
Nicolas-Louis de Lacaille
Abbé Nicolas Louis de Lacaille, francoski astronom, * 15. marec 1713, Rumigny, Ardeni, Francija, † 21. marec 1762, Pariz, Francija.
Poglej Precesija in Nicolas-Louis de Lacaille
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej Precesija in Nikolaj Kopernik
Nutacija
Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.
Poglej Precesija in Nutacija
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Poglej Precesija in Orbitalna perioda
Paschen-Backov pojav
Cepitev spektralnih črt vodikovega atoma za različne jakosti zunanjega magnetnega polja. Paschen-Backov pojav je poseben primer Zeemanovega pojava, ki ga opažamo samo v zelo močnem magnetnem polju.
Poglej Precesija in Paschen-Backov pojav
Paul Gerber
Paul Gerber, nemški fizik, * 1854, Berlin, † 13. avgust 1909, Freiburg im Breisgau.
Poglej Precesija in Paul Gerber
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Precesija in Planetarna meglica
Plutonovi naravni sateliti
Primerjava velikosti in barv Plutona in njegovih lun Gibanje petih Plutonovih satelitov, kot ga je posnel Vesoljski teleskop Hubble 7. julija 2012 Pluton ima pet znanih naravnih satelitov.
Poglej Precesija in Plutonovi naravni sateliti
Pojav JORP
naklon tirnice. Pojàv JORP ali pojav Jarkovski-O’Keefe-Radzijevski-Paddack je v nebesni mehaniki pojav, ki se kaže kot spreminjaje hitrosti vrtenja nebesnega telesa ali spreminjanja nagiba vrtilne osi zaradi anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.
Poglej Precesija in Pojav JORP
Pomladišče
Definicija pomladišča (smer proti pomladišču je označena rdeče) Pomladišče (tudi pomladna točka, oznaka γ) je ena izmed točk na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator.
Poglej Precesija in Pomladišče
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Precesija in Precesija enakonočij
Prosta precesija
Pròsta precesíja je precesija, kjer je zunanji navor ves čas konstanten.
Poglej Precesija in Prosta precesija
Sekularna resonanca
Sekularna resonanca je vrsta orbitalne resonance.
Poglej Precesija in Sekularna resonanca
Seth Carlo Chandler mlajši
Seth Carlo Chandler mlajši, ameriški astronom, * 16. september 1846, Boston, Massachusetts, ZDA, † 31. december 1913, Wellesley Hills, Massachusetts.
Poglej Precesija in Seth Carlo Chandler mlajši
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Precesija in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Precesija in Seznam fizikalnih vsebin
Sferna astronomija
Sfêrna astronomíja ali pozicíjska astronomíja (tudi pozícijska ~) je ena izmed najstarejših vej astronomije, ki se ukvarja z določanjem leg nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej Precesija in Sferna astronomija
Siderski čas
Primerjava zvezdnega in Sončevega dneva. V zgornjem delu so prikazane lege Zemlje in Sonca ter smeri proti zelo oddaljeni zvezdi. V spodnjem delu (pravokotniki) pa vidimo lege zvezde (rdeči krog) in Sonca (rumeni krog) na nebu. Levi pravokotnik prikazuje Sonce in zvezdo v istočasni kulminaciji, v srednjem pravokotniku je v kulminaciji samo oddaljena zvezda (srednji zvezdni čas), Zemlja se mora še malo zavrteti, da pride Sonce v kulminacijo in dobimo desno sliko, kjer se konča Sončev dan.
Poglej Precesija in Siderski čas
Siderski dan
nadglavišču. V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sidérski dan ali zvézdni dan je čas med dvema zaporednima kulminacijama zelo oddaljene zvezde.
Poglej Precesija in Siderski dan
Simon Newcomb
Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.
Poglej Precesija in Simon Newcomb
Slikanje z magnetno resonanco
Moderna naprava za medicinske magnetnoresonančne preiskave Slikanje z magnetno resonanco je tehnika, s katero lahko prostorsko odvisnost obnašanja atomskih jeder v magnetnem polju prikažemo kot dvodimenzionalno sliko.
Poglej Precesija in Slikanje z magnetno resonanco
Sofja Vasiljevna Kovalevska
Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.
Poglej Precesija in Sofja Vasiljevna Kovalevska
Timoharis
Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.
Poglej Precesija in Timoharis
Translacija
Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.
Poglej Precesija in Translacija
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Precesija in Ulug Beg
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Precesija in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Vozelna precesija
Vozelna precesija je precesija tirne ravnine satelita okrog vrtilne osi astronomskega telesa, kot je Zemlja.
Poglej Precesija in Vozelna precesija
Vrtavka
Vrtavka Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija in ''R'' – vrtenje. Japonska vrtavka Vrtávka je otroška igrača, narejena tako, da se ob hitrem zasuku enakomerno vrti okrog svoje osi.
Poglej Precesija in Vrtavka
Vrtilna doba
Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.
Poglej Precesija in Vrtilna doba
Vulkan (domnevni planet)
Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.
Poglej Precesija in Vulkan (domnevni planet)
Vulkanski asteroid
Umetnikova predstava Vulkanskega asteroida Vulkánski asteroídi ali vulkanoídi so člani domnevne skupine asteroidov, ki bi krožili po stabilnem tiru na razdalji od 0,08 do 0,21 a.e. od Sonca (to je znotraj Merkurjevega tira).
Poglej Precesija in Vulkanski asteroid
Zeemanov pojav
Zeemanov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v razcepitvi spektralnih črt ob prisotnosti statičnega zunanjega magnetnega polja.
Poglej Precesija in Zeemanov pojav
Zodiak
Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.
Poglej Precesija in Zodiak
121 Hermiona
121 Hermiona (mednarodno ime 121 Hermione, starogrško: Hermióne) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Precesija in 121 Hermiona