Kazalo
34 odnosi: Algebrska geometrija, Število, Bellovo število, Cantorjeva množica, Dogodek (verjetnostni račun), Ernst Zermelo, Eulerjev diagram, Grupoid, Harmonična sredina, Ideal (teorija kolobarjev), Interval (matematika), Kardinalno število, Kvadratno iracionalno število, Mera (matematika), Množica, Naravno število, Nezdružljivi dogodki, Odprta množica, Podmnožica, Premer, Preprosti mnogokotnik, Presek množic, Samoštevilo, Samopodobnost, Seznam matematičnih simbolov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst funkcij, Stranska ploskev, Sylvestrovo zaporedje, Topološki prostor, Trivialna grupa, Trivialnost (matematika), Unija množic, Voronojev diagram.
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Prazna množica in Algebrska geometrija
Število
kompleksnih števil Števílo je poleg množice in funkcije eden najpomembnejših matematičnih pojmov, s katerim se opisuje množino.
Poglej Prazna množica in Število
Bellovo število
Bellova števila (tudi eksponentna števila, označba B_\, ali \varpi_\) so v matematiki in kombinatoriki števila particij množic z n elementi, oziroma so števila ekvivalenčnih relacij na njih.
Poglej Prazna množica in Bellovo število
Cantorjeva množica
Cantorjeva množica je v matematiki fraktal, v katerem se pojavljajo le realna števila med 0 in 1.
Poglej Prazna množica in Cantorjeva množica
Dogodek (verjetnostni račun)
Dogódek v matematični teoriji verjetnosti je situacija, ki se lahko zgodi v nekem verjetnostnem poskusu (tj. v poskusu, pri katerem je rezultat odvisen od naključja).
Poglej Prazna množica in Dogodek (verjetnostni račun)
Ernst Zermelo
Ernst Friedrich Ferdinand Zermelo, nemški matematik, * 27. julij 1871, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 21. maj 1953, Freiburg im Breisgau, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).
Poglej Prazna množica in Ernst Zermelo
Eulerjev diagram
Eulerjev diagram na katerem je prikazano, da so "živali s štirimi nogami" podmnožica "živali", toda množica "mineralov" je ločena (disjunktna) množica (nima skupnih članov) z "žival". Eulerjev diagram je pripomoček, ki omogoča prikazovanje množic in njihovih odnosov.
Poglej Prazna množica in Eulerjev diagram
Grupoid
Grupoid v abstraktni algebri je v starejši slovenski matematični terminologiji osnovna vrsta algebrske strukture in je urejeni par (S, f), kjer je S neprazna množica, f pa dvočlena operacija na njej.
Poglej Prazna množica in Grupoid
Harmonična sredina
Harmónična sredína je v matematiki ena od srednjih vrednosti.
Poglej Prazna množica in Harmonična sredina
Ideal (teorija kolobarjev)
Ideal (tudi ideal kolobarja) je v teoriji kolobarjev posebna podmnožica kolobarjev.
Poglej Prazna množica in Ideal (teorija kolobarjev)
Interval (matematika)
Intervál je v matematiki množica realnih števil, ki ležijo med dvema danima realnima številoma (na realni premici).
Poglej Prazna množica in Interval (matematika)
Kardinalno število
Kardinalno število je v matematiki posplošeno število, ki izraža moč ali kardinalnost množice.
Poglej Prazna množica in Kardinalno število
Kvadratno iracionalno število
Kvadrátno iracionálno števílo (redkeje tudi kvadrátni súrd) je v matematiki algebrsko iracionalno število, ki je rešitev kakšne kvadratne enačbe z racionalnimi koeficienti.
Poglej Prazna množica in Kvadratno iracionalno število
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Poglej Prazna množica in Mera (matematika)
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Prazna množica in Množica
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Prazna množica in Naravno število
Nezdružljivi dogodki
Nezdružljivi dogodki so v statistiki in teoriji verjetnosti dogodki, ki se ne morejo zgoditi istočasno.
Poglej Prazna množica in Nezdružljivi dogodki
Odprta množica
Odpŕta mnóžica je v matematiki množica, ki ne vsebuje roba.
Poglej Prazna množica in Odprta množica
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y.
Poglej Prazna množica in Podmnožica
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Prazna množica in Premer
Preprosti mnogokotnik
Zgledi preprostih mnogokotnikov. Preprôsti mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, katerega stranice se ne sekajo, in so paroma povezane, tako da tvorijo sklenjeno pot.
Poglej Prazna množica in Preprosti mnogokotnik
Presek množic
Vennov diagram preseka ''A'' ∩ ''B'' Presek množic je računska operacija med množicami.
Poglej Prazna množica in Presek množic
Samoštevilo
Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.
Poglej Prazna množica in Samoštevilo
Samopodobnost
Kochova krivulja ima, če jo povečujemo, neskončnokrat ponavljajočo samopodobnost trikotnika Sierpinskega Sámopodóbnost v matematiki ponazarja objekte, ki so strogo ali približno podobni delu samega sebe, kar pomeni, da ima celota enako obliko kot en ali več njenih delov.
Poglej Prazna množica in Samopodobnost
Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih simbolov prikazuje simbole, ki se uporabljajo v različnih vejah matematike.
Poglej Prazna množica in Seznam matematičnih simbolov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Prazna množica in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst funkcij
Seznam vrst funkcij vsebuje vrste funkcij v skladu z njihovimi značilnostmi.
Poglej Prazna množica in Seznam vrst funkcij
Stranska ploskev
Stranska ploskev poliedra je vsak mnogokotnik, ki tvori njegovo mejo.
Poglej Prazna množica in Stranska ploskev
Sylvestrovo zaporedje
kvadrat s ploščino enako 1. Kvadrati s stranicami 1/1807 ali manjšimi so premajhni in na sliki niso prikazani. Sylvestrovo zaporedje je v teoriji števil celoštevilsko zaporedje, kjer je vsak člen zaporedja zmnožek prejšnjih členov in kjer mu prištejemo število 1.
Poglej Prazna množica in Sylvestrovo zaporedje
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Poglej Prazna množica in Topološki prostor
Trivialna grupa
Trivialna grupa je v matematiki grupa, ki vsebuje en element, različno označen kot e, 1 ali 0.
Poglej Prazna množica in Trivialna grupa
Trivialnost (matematika)
Trivialnost je izraz, ki se uporablja v nekaterih strokovnih primerih za enostavne preskuse in definicije.
Poglej Prazna množica in Trivialnost (matematika)
Unija množic
Vennov diagram unije ''A'' ∪ ''B'' Unija množic je računska operacija med množicami.
Poglej Prazna množica in Unija množic
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Poglej Prazna množica in Voronojev diagram
Prav tako znan kot Neprazna množica.