Kazalo
75 odnosi: Army Beta, Štirikotnik, Babilonska matematika, Biblos, Bicentrični mnogokotnik, Braillova pisava, Celični avtomat, Christoffel Jacob Bouwkamp, Coxeterjeva notacija, Damask, Dinamični biljard, Duocilinder, Eliptična geometrija, Enakokotni mnogokotnik, Enakokraki trapez, Eneaeder, Entitetni-odnosni model, Formula, Geometrijski lik, Geometrijsko zaporedje, Grad Žovnek, Heksaeder, Izrojenost (matematika), Košarka, Kupola (geometrija), Kvader, Kvadrat (geometrija), Kvadratni koren števila 5, Kvinkus, La Bombonera, Listnata vzmet, Manipel, Matrika, Mnogokotnik, Nonomina, Očrtana krožnica, Obseg, Omar Hajam, Ortodiagonalni štirikotnik, Paralelogram, Pentomina, Ploščina, Poliomina, Poljska žoga, Prisekani ikozidodekaeder, Prisekani kubooktaeder, Prisekano kvadratno tlakovanje, Prisekanost (geometrija), Prizma, Prizmatoid, ... Razširi indeks (25 več) »
Army Beta
Army Beta je neverbalna dopolnitev Army Alfe, testa, ki ga je sestavil Robert Yerkes s šestimi člani odbora, da bi med prvo svetovno vojno testirali približno 1,5 milijona vojaških novincev v Združenih državah Amerike.
Poglej Pravokotnik in Army Beta
Štirikotnik
Štírikótnik ali četverokótnik ali s tujko tetragon je v geometriji ravninski lik, ki ima štiri stranice in štiri oglišča.
Poglej Pravokotnik in Štirikotnik
Babilonska matematika
kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.
Poglej Pravokotnik in Babilonska matematika
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Pravokotnik in Biblos
Bicentrični mnogokotnik
Bicentrični ali tetivnotangentni mnogokotnik je v ravninski geometriji konveksni mnogokotnik, če zanj hkrati obstajata očrtana in včrtana krožnica.
Poglej Pravokotnik in Bicentrični mnogokotnik
Braillova pisava
''Braillova celica'' Braillova pisava (poslovenjeno Brajeva pisava ali brajica) je posebna pisava, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo.
Poglej Pravokotnik in Braillova pisava
Celični avtomat
Enorazsežni ciklični celični avtomat Célični avtomát (okrajšava CA) je diskretni model, ki ga raziskujejo teorija izračunljivosti, matematika in teoretična biologija.
Poglej Pravokotnik in Celični avtomat
Christoffel Jacob Bouwkamp
Christoffel Jacob Bouwkamp, nizozemski matematik in fizik, * 26. junij 1915, Hoogkerk, Nizozemska, † 23. februar 2003, Eindhoven, Nizozemska.
Poglej Pravokotnik in Christoffel Jacob Bouwkamp
Coxeterjeva notacija
Coxeterjeva notacija je v geometriji sistem, ki omogoča razvrščanje simetrijskih grup s tem, da opiše kote med osnovnimi zrcaljenji Coxeterjeve grupe.
Poglej Pravokotnik in Coxeterjeva notacija
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Pravokotnik in Damask
Dinamični biljard
Bunimovičev stadion je zgled kaotičnega dinamičnega biljarda Dinámični biljárd je preprost dinamični sistem, v katerem se delec izmenično giblje premočrtno in odbija od stene, svoje meje, oziroma robu območja.
Poglej Pravokotnik in Dinamični biljard
Duocilinder
Stereografska projekcija sedla duocilindra (glej spodaj). Sedlo se vrti v ravnini XW. Duocilinder (tudi dvojni valj) je geometrijski objekt potopljen v štirirazsežni evklidski prostor.
Poglej Pravokotnik in Duocilinder
Eliptična geometrija
Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.
Poglej Pravokotnik in Eliptična geometrija
Enakokotni mnogokotnik
kvadrat) je edini enakokotni štirikotnik z notranjim kotom \alpha.
Poglej Pravokotnik in Enakokotni mnogokotnik
Enakokraki trapez
Enakokraki trapez Bicentrični enakokraki trapez. Takšni so vsi enakokraki tangentni trapezi. Enakokraki trapez je trapez, ki ima oba kraka skladna (enako dolga).
Poglej Pravokotnik in Enakokraki trapez
Eneaeder
Trirazsežni asociaeder (Stasheffov politop, imenuje se po Jamesu Dillonu Stacheffu) je zgled enneahedra Eneaeder (tudi nonaeder) je polieder z devetimi stranskimi ploskvami.
Poglej Pravokotnik in Eneaeder
Entitetni-odnosni model
Entitetni-odnosni (relacijski) model ali E-R model je natančna logična predstavitev podatkovnega modela, ki naj bi bil razumljiv tako uporabnikom kot strokovnjakom.
Poglej Pravokotnik in Entitetni-odnosni model
Formula
Fórmula je kratek simboličen zapis, ki se uporablja v matematiki, naravoslovju in tehniki ter kemiji za opis odnosov med količinami.
Poglej Pravokotnik in Formula
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej Pravokotnik in Geometrijski lik
Geometrijsko zaporedje
2, kar nakazuje ploščina pravokotnika Geometríjsko zaporédje (tudi geométrično zaporédje) je v matematiki zaporedje števil, v katerem je neničelno število - količnik dveh zaporednih členov vedno enak - konstanten.
Poglej Pravokotnik in Geometrijsko zaporedje
Grad Žovnek
Grad Žovnek, Georg Matthäus Vischer, ''Topographia Ducatus Stiriae'', Gradec 1681 Grad Žovnek (tudi Stari grad) stoji na vzpetini (409 mnm) nad Žovneškim jezerom jugozahodno od Braslovč.
Poglej Pravokotnik in Grad Žovnek
Heksaeder
Heksaeder je poljubni polieder, ki ima šest stranskih ploskev.
Poglej Pravokotnik in Heksaeder
Izrojenost (matematika)
Izrojenost (tudi degeneriranost) v matematiki predstavlja mejni primer, v katerem se razred matematičnih objektov spremeni tako, da pripada drugemu (običajno) enostavnejšemu razredu objektov.
Poglej Pravokotnik in Izrojenost (matematika)
Košarka
Košarka je moštveni šport, pri katerem tekmujeta dve nasproti stoječi moštvi s po petimi igralci na pravokotnem igrišču, običajno v dvorani na lesenem parketu.
Poglej Pravokotnik in Košarka
Kupola (geometrija)
Kupola je v geometriji telo, ki nastane z združevanjem dveh mnogokotnikov.
Poglej Pravokotnik in Kupola (geometrija)
Kvader
Kvader Kvader (tudi kuboid) je geometrijsko telo - pokončna prizma, ki ima za osnovno ploskev pravokotnik.
Poglej Pravokotnik in Kvader
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Pravokotnik in Kvadrat (geometrija)
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Pravokotnik in Kvadratni koren števila 5
Kvinkus
Quincunx /ˈkwɪn.kʌŋks/ ali kvinkus je geometrijski vzorec, sestavljen iz petih točk, razporejenih v križ, pri čemer štiri od njih tvorijo kvadrat ali pravokotnik, peta je v središču.
Poglej Pravokotnik in Kvinkus
La Bombonera
La Bombonera (kar v španščini pomeni bonboniera) je priljubljen vzdevek nogometnega stadiona z uradnim imenom Estadio Alberto J. Armando.
Poglej Pravokotnik in La Bombonera
Listnata vzmet
Tradicionalna oblika listnate vzmeti Type 57SC iz leta 1937 Lístnata ali lístasta vzmèt je preprosta oblika vzmeti, ki se po navadi uporablja za obeso pri vozilih s kolesi.
Poglej Pravokotnik in Listnata vzmet
Manipel
Manipel je bila taktična vojaška enota rimske vojske.
Poglej Pravokotnik in Manipel
Matrika
Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.
Poglej Pravokotnik in Matrika
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Pravokotnik in Mnogokotnik
Nonomina
Nonomína (tudi eneomína ali 9-omína) je poliomina, ki jo sestavlja devet skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Pravokotnik in Nonomina
Očrtana krožnica
Mnogokotniku očrtana krožnica Očrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki poteka skozi vsa oglišča danega mnogokotnika.
Poglej Pravokotnik in Očrtana krožnica
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Pravokotnik in Obseg
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Poglej Pravokotnik in Omar Hajam
Ortodiagonalni štirikotnik
Ortodiagonalni štirikotnik. Glede na opredelitev takšnih štirikotnikov imata dva rdeča kvadrata na nasprotnih stranicah štirikotnika enako skupno ploščino kot druga dva modra kvadrata na drugem paru nasprotnih stranic. Ortodiagonálni štírikótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, v katerem se njegovi dve diagonali sekata pod pravim kotom, kar pomeni, da sta daljici med nesosednjima ogliščema med seboj pravokotni.
Poglej Pravokotnik in Ortodiagonalni štirikotnik
Paralelogram
Paralelogram Paralelográm (parāllelos - vzporeden +: grammē - črta) je geometrijski lik, ki ima obe nasprotni stranici enako dolgi, oziroma skladni.
Poglej Pravokotnik in Paralelogram
Pentomina
šestimi Conwayjevo. pentapletov Pentomína (tudi pentamína) je poliomina, ki jo sestavlja pet skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Pravokotnik in Pentomina
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Poglej Pravokotnik in Ploščina
Poliomina
domina tromini tetromin pentomin, pobarvanih glede na njihovo simetrijo heksomin heptomin oktomin Poliomína (tudi polinomína) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Pravokotnik in Poliomina
Poljska žoga
Poljske Pollandball (dobesedno prevedeno poljska žoga) oz.
Poglej Pravokotnik in Poljska žoga
Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Pravokotnik in Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani kubooktaeder
Prisekani kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder. Je arhimedsko telo, eno od trinajstih konveksnih izogonalnih neprizmatičnih teles skonstruirano z dvema ali več vrstami pravilnih mnogokotniških stranskih ploskev. Ima šestindvajset pravilnih stranskih ploskev, od tega dvanajst kvadratnih, osem šestkotniških in šest osemkotniških, ter 72 robov in 48 oglišč.
Poglej Pravokotnik in Prisekani kubooktaeder
Prisekano kvadratno tlakovanje
Prisekano kvadratno tlakovanje je v geometriji polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.
Poglej Pravokotnik in Prisekano kvadratno tlakovanje
Prisekanost (geometrija)
Prisekana kocka ima dvojne stranske ploskve, oglišča zamenjana z novimi stranskimi ploskvami. Prisekanost je v geometriji operacija, ki v poljubni razsežnosti odreže politopu oglišča in pri tem tvori novo faceto povsod tam, kjer je prej bilo oglišče.
Poglej Pravokotnik in Prisekanost (geometrija)
Prizma
Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.
Poglej Pravokotnik in Prizma
Prizmatoid
Prizmatoid je polieder, ki ima vsa oglišča v dveh vzporednih ravninah.
Poglej Pravokotnik in Prizmatoid
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Pravokotnik in Ptolemaj
Ptolemajev izrek
Ptolemajev izrek Ptolemajev izrèk je izrek iz ravninske geometrije, ki povezuje diagonali in stranice tetivnega štirikotnika, štirikotnika, ki mu očrtamo krožnico.
Poglej Pravokotnik in Ptolemajev izrek
Rhindov matematični papirus
Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike.
Poglej Pravokotnik in Rhindov matematični papirus
Ribje oko (objektiv)
Ribje oko (v angleščini »Fisheye«) je objektiv, ki omogoča slikanje pri 180º zornem kotu.
Poglej Pravokotnik in Ribje oko (objektiv)
Rimska vojna mornarica
Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.
Poglej Pravokotnik in Rimska vojna mornarica
Romb
Romb Rómb je v ravninski geometriji štirikotnik z vsemi stranicami enake dolžine, oziroma je enakostranični mnogokotnik s štirimi stranicami.
Poglej Pravokotnik in Romb
Romboid
Dva romboida Romboíd je v ravninski geometriji paralelogram, ki ni niti romb niti pravokotnik niti kvadrat.
Poglej Pravokotnik in Romboid
Seš
Séš, lokalno primorsko seš ali seša, je vrsta stoječega valovanja v zaprtem ali deloma zaprtem površinskem vodnem telesu.
Poglej Pravokotnik in Seš
Seznam grup ravninske simetrije
Seznam grup ravninske simetrije vsebuje razrede nezveznih ravninskih simetrijskih grup.
Poglej Pravokotnik in Seznam grup ravninske simetrije
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Pravokotnik in Seznam matematičnih vsebin
Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov
Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov vsebuje pregled mnogokotnikov, poliedrov in politopov.
Poglej Pravokotnik in Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Pravokotnik in Stari Egipt
Superelipsa
Superelipsa z ''n''.
Poglej Pravokotnik in Superelipsa
Tetivni štirikotnik
Tetivni štirikotnik Tetivni štirikotnik Tetivni štírikótnik ali tetivni četverokótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, katerega vsa oglišča ležijo na isti krožnici, oziroma, ki ima očrtano krožnico.
Poglej Pravokotnik in Tetivni štirikotnik
Valj
Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.
Poglej Pravokotnik in Valj
Vitkost (krilo)
Jadralna letala imajo zelo veliko vitkost, DG-808 (na sliki) ima vitkost 27,4 Concorde na sliki z zelo nizko vitkostjo 1,55 Športno letalo Piper Cherokee (PA-28) z nizko vitkostjo 5,6 Turbopropelerski Bombardier Dash 8 s sorazemerno visoko vitkostjo 12,8 Dolžina tetive krila - Chord length Vitkost krila (ang.
Poglej Pravokotnik in Vitkost (krilo)
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Poglej Pravokotnik in Voronojev diagram
Zanigrad
Zanigrad je naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Poglej Pravokotnik in Zanigrad
Zastava Libije
Razmerje: 1:2 Bivša zastava Libije, sprejeta leta 1977, je preprosto zelen pravokotnik v razmerju 1:2 in je bila edina enobarvna državna zastava na svetu, brez kakršnegakoli oblikovanja ali insignij.
Poglej Pravokotnik in Zastava Libije
Zastava Občine Šentilj
Zastava Občine Šentilj je zelene barve in pravokotne oblike z razmerjem med višino in dolžino 1: 2,5.
Poglej Pravokotnik in Zastava Občine Šentilj
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Poglej Pravokotnik in Zgodovina matematike
Zlata spirala
samopodobne. Njihova oblika se pri spreminjanju merila neskončnokrat ponavlja. Zlata spirala je ravninska krivulja, ki se jo v polarnem koordinatnem sistemu (r, θ) opiše z enačbo: kjer sta \phi\, število zlatega reza (zlato razmerje) in \pi\, Ludolfovo število.
Poglej Pravokotnik in Zlata spirala
Zlati pravokotnik
Zlati pravokotnik je pravokotnik, katerega osnovnica a z višino b tvori zlato razmerje: Alternativni konstrukciji zlatih pravokotnikov prikazuje Slika 1: Konstrukciji zlatih pravokotnikovSlika 1 - Konstrukciji zlatih pravokotnikov Za konstrukcijo zlatega pravokotnika moramo imeti podano eno izmed stranic; na Sliki 1 je to osnovnica a.
Poglej Pravokotnik in Zlati pravokotnik
Zlati rez
Zlati rez (tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.
Poglej Pravokotnik in Zlati rez
Zlato razmerje
Zlato razmerje je iracionalno število oblike Definiramo ga lahko tudi kot razmerje stranic pravokotnika, ki mu po izrezu največjega kvadrata ostane pravokotnik z enakim razmerjem stranic.
Poglej Pravokotnik in Zlato razmerje