Kazalo
47 odnosi: Alegorija dobre in slabe vlade, Alegorija Vrlin (Correggio), Anton Bartel, Avguštin iz Hipona, Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence, Bucintoro, Cikel Marije Medičejske, Cilji trajnostnega razvoja, Dika, Država (Platon), Epiktet, Gerechtigkeitsbrunnen (Bern), Grobnica papeža Aleksandra VII., Hatidža Mehmedović, Heinz Leymann, Henri Fayol, Heziod, Il Gesù, Jožef Mislej, John Rawls, Kardinalne vrline, Konvencija, Ljubezni bogov, Loggia dei Mercanti, Lumen fidei, Motiviranje zaposlenih, Nancy Fraser, Nepravičnost, O Božjem mestu, Organizacijska psihologija, Ospedale del Ceppo (Pistoia), Palais de la Cité, Palazzo Pubblico (Siena), Perugino, Pitagorejstvo, Poosebljenje, Pravo, Prižnica v stolnici v Pisi, Sedem smrtnih grehov, Seznam filozofskih vsebin, Seznam socioloških vsebin, Svetovni dan človekovih pravic, Temida, Trajanova in Herkinbaldova pravica, Vrlina, Zmernost (vrlina), 2. Petrovo pismo.
Alegorija dobre in slabe vlade
Alegorija dobre in slabe vlade je serija treh fresk, ki jih je Ambrogio Lorenzetti naslikal med februarjem 1338 in majem 1339.
Poglej Pravičnost in Alegorija dobre in slabe vlade
Alegorija Vrlin (Correggio)
Alegorija vrlin je Correggiova slika tempera na platnu iz okoli leta 1531 in meri 149 x 88 cm.
Poglej Pravičnost in Alegorija Vrlin (Correggio)
Anton Bartel
Anton Bartel, slovenski kulturni delavec, šolski svetnik, jezikoslovec, leksikograf in pripovednik, * 27. november 1853, Mirna Peč na Dolenjskem, Slovenija (tedaj Kranjska, Avstrijsko cesarstvo) † 1. september 1938, Ljubljana (tedaj Dravska banovina, Kraljevina Jugoslavija).
Poglej Pravičnost in Anton Bartel
Avguštin iz Hipona
Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.
Poglej Pravičnost in Avguštin iz Hipona
Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence
Krstilnica svetega Janeza Krstnika, tudi Firenška krstilnica (italijansko Battistero di San Giovanni), je verska stavba v Firencah v Italiji in ima status manjše bazilike.
Poglej Pravičnost in Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence
Bucintoro
Bucintoro je bila državna barka beneških dožev.
Poglej Pravičnost in Bucintoro
Cikel Marije Medičejske
Cikel Marije Medičejske je serija štiriindvajsetih slik Petra Paula Rubensa, ki jih je za luksemburško palačo v Parizu naročila Marija Medičejska, vdova Henrika IV. Rubens je naročilo dobil jeseni 1621.
Poglej Pravičnost in Cikel Marije Medičejske
Cilji trajnostnega razvoja
Cilji trajnostnega razvoja (CTR) so skupek ciljev bodočega mednarodnega razvoja.
Poglej Pravičnost in Cilji trajnostnega razvoja
Dika
Dika (tudi Dike; grško Δίκη) je v grški mitologiji ena od Horij; bila je boginja človeške pravice, medtem ko je bila njena mati (Temis) boginja božje pravice.
Poglej Pravičnost in Dika
Država (Platon)
Država (grško Πολιτεία; Politeia; podnaslov: o pravici/pravičnem; kratica: Drž) je najdaljši Platonov sokratski dialog, napisan okoli leta 360 pr. n. št. ki predstavlja eno najpomembnejših del v zgodovini filozofije.
Poglej Pravičnost in Država (Platon)
Epiktet
Epiktet (starogrško Ἐπίκτητος), starogrški filozof, predstavnik stoicizma, * 55, Hijerapol, Frigija, † 136, Nikopol, Epir.
Poglej Pravičnost in Epiktet
Gerechtigkeitsbrunnen (Bern)
Gerechtigkeitsbrunnen (Vodnjak pravičnosti) je vodnjak iz 16.
Poglej Pravičnost in Gerechtigkeitsbrunnen (Bern)
Grobnica papeža Aleksandra VII.
Grobnica papeža Aleksandra VII. je kiparski spomenik, ki ga je zasnoval in delno izdelal italijanski umetnik Gian Lorenzo Bernini.
Poglej Pravičnost in Grobnica papeža Aleksandra VII.
Hatidža Mehmedović
Hatidža Mehmedović, bosanska borka za človekove pravice, * 1952, † 22. julij 2018.
Poglej Pravičnost in Hatidža Mehmedović
Heinz Leymann
Heinz Leymann, švedski industrijski psiholog, doktor znanosti, profesor in raziskovalec, * 17. julij 1932, Wolfenbüttel, Nemčija, † 26. februar 1999, Stockholm, Švedska.
Poglej Pravičnost in Heinz Leymann
Henri Fayol
Henri Fayol, francoski inženir, teoretik upravljanja, * 1841, Konstantinopel, Otomansko cesarstvo (danes Istanbul, Turčija), † 1925, Pariz, Francija.
Poglej Pravičnost in Henri Fayol
Heziod
Heziod (tudi Hesiod) (Hêsíodos, latinsko Hesiodus), grški pesnik in rapsod, živel okoli 700 pr. n. št. v Askri v Beociji.
Poglej Pravičnost in Heziod
Il Gesù
Cerkev Il Gesù (Chiesa del Gesù) je matična cerkev Družbe Jezusove (jezuitov), katoliškega reda oz.
Poglej Pravičnost in Il Gesù
Jožef Mislej
Jožef Mislej, polno ime Jožef Peter Alkantara Mislej, slovenski zdravnik in filozof, avtor ambicioznega matematično-filozofsko-teološkega sistema, * 17. oktober 1761, Podraga pri Vipavi, † okoli 1840, kraj neznan.
Poglej Pravičnost in Jožef Mislej
John Rawls
John Rawls (John Borden (Bordley) Rawls), ameriški filozof, * 21. februar 1921, Baltimore, Maryland, ZDA, † 24. november 2002, Lexington, Massachusetts, ZDA.
Poglej Pravičnost in John Rawls
Kardinalne vrline
Platon je v svoji filozofiji prepoznal štiri kardinalne vrline, ki jih je med svoje bistvene sprejela tudi tradicionalna krščanska teologija.
Poglej Pravičnost in Kardinalne vrline
Konvencija
Konvencija je nabor dogovorjenih, določenih ali splošno sprejetih standardov, družbenih norm ali drugih kriterijev, pogosto v obliki običaja.
Poglej Pravičnost in Konvencija
Ljubezni bogov
Ljubezni bogov je monumentalen cikel fresk, ki ga je dokončal bolonjski umetnik Annibale Carracci in njegova delavnica v galeriji Farnese, ki je v zahodnem krilu palače Farnese, danes francoskega veleposlaništva v Rimu.
Poglej Pravičnost in Ljubezni bogov
Loggia dei Mercanti
Loggia dei Mercanti (Loža trgovcev) je zgodovinska palača v Anconi v osrednji Italiji.
Poglej Pravičnost in Loggia dei Mercanti
Lumen fidei
Lumen fidei (latinsko: »Luč vere«) je prva okrožnica papeža Frančiška, katere glavna tema je vera.
Poglej Pravičnost in Lumen fidei
Motiviranje zaposlenih
Motiviranje zaposlenih je proces, pri katerem želimo zvišati delovno motivacijo zaposlenih.
Poglej Pravičnost in Motiviranje zaposlenih
Nancy Fraser
Nancy Fraser, ameriška filozofinja, politologinja, feministka, * 20. maj 1947, Baltimore, Maryland, Združene države Amerike.
Poglej Pravičnost in Nancy Fraser
Nepravičnost
Doževi palači v Benetkah Nepravičnost (tudi krivica) je lastnost, ki se nanaša na nepravičnost ali za subjekt nezaslužene rezultate.
Poglej Pravičnost in Nepravičnost
O Božjem mestu
O Božjem mestu (De civitate Dei), delo sv. Avguština Hiponskega, s katerim se je ukvarjal okoli 13 let, je obsežno besedilo, ki bi ga lahko razdelili na dva poglavitna dela: prvi se nanaša na odgovore poganom, ki so kristjane krivili za oplenjenje Rima leta 410, drugi pa preučuje naravo družbe in sledi zgodovini dveh velikih skupnosti – zemeljske oz.
Poglej Pravičnost in O Božjem mestu
Organizacijska psihologija
Organizacijska psihologija ali psihologija dela se ukvarja s preučevanjem človeškega vedenja v vidikih življenja, ki so povezani s produkcijo, distribucijo in uporabo storitev.
Poglej Pravičnost in Organizacijska psihologija
Ospedale del Ceppo (Pistoia)
Ospedale del Ceppo je srednjeveška bolnišnica, ustanovljena leta 1277 v Pistoiji v Toskani v osrednji Italiji.
Poglej Pravičnost in Ospedale del Ceppo (Pistoia)
Palais de la Cité
Palais de la Cité, ki je na otoku Île de la Cité na reki Seni v središču Pariza, je pomembna zgodovinska stavba, ki je bila rezidenca francoskih kraljev od 6.
Poglej Pravičnost in Palais de la Cité
Palazzo Pubblico (Siena)
Palazzo Pubblico (mestna hiša) je palača v Sieni v Toskani v osrednji Italiji.
Poglej Pravičnost in Palazzo Pubblico (Siena)
Perugino
Pietro Perugino, rojen kot Pietro Vannucci, * ok.
Poglej Pravičnost in Perugino
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Poglej Pravičnost in Pitagorejstvo
Poosebljenje
Poosébljenje ali poosebítev (s tujko personifikácija) je največkrat z žensko figuro predstavljena ideja, abstraktni pojem, čustvo...
Poglej Pravičnost in Poosebljenje
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Pravičnost in Pravo
Prižnica v stolnici v Pisi
Prižnico, imenovano tudi ambon, stolnice v Pisi je med letoma 1301 in 1310 izklesal Giovanni Pisano in predstavlja eno izmed njegovih mojstrovin.
Poglej Pravičnost in Prižnica v stolnici v Pisi
Sedem smrtnih grehov
Hieronymus Bosch (1450-1516): slika ''Sedem smrtnih grehov''. Sedem smrtnih grehov tudi sedem glavnih grehov je v krščanstvu stara razvrstitev sedmih človeških lastnosti, ki veljajo za smrtne grehe in potemtakem pomenijo za posameznika pogubo, če v njih vztraja in se jih ne pokesa.
Poglej Pravičnost in Sedem smrtnih grehov
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Pravičnost in Seznam filozofskih vsebin
Seznam socioloških vsebin
Seznam socioloških vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na sociolgijo in sociološko terminologijo oz.
Poglej Pravičnost in Seznam socioloških vsebin
Svetovni dan človekovih pravic
Svetovni dan človekovih pravic obeležujemo 10. decembra.
Poglej Pravičnost in Svetovni dan človekovih pravic
Temida
Témida (tudi Témis) je v grški mitologiji boginja pravičnosti in reda.
Poglej Pravičnost in Temida
Trajanova in Herkinbaldova pravica
Trajanova in Herkinbaldova pravica je bil sklop štirih velikih tabel, ki jih je naslikal flamski slikar Rogier van der Weyden in so krasile eno steno sodne dvorane v mestni hiši v Bruslju.
Poglej Pravičnost in Trajanova in Herkinbaldova pravica
Vrlina
Vrlina ali krepost (latinsko: virtus, grš. ἀρετή, aretē), (etim. oboje iz moč, trdnost, silovitost) je moralna odličnost osebnosti.
Poglej Pravičnost in Vrlina
Zmernost (vrlina)
Zmernost (latinsko Temperantia) kot vrlina je v sodobni uporabi opredeljena kot zmernost ali prostovoljno samoomejevanje.
Poglej Pravičnost in Zmernost (vrlina)
2. Petrovo pismo
Drugo Petrovo pismo je eno izmed sedmih katoliških pisemKatoliška pisma so pisma, namenjena kristjanom na sploh in ne le posameznim osebam ali skupnostim.
Poglej Pravičnost in 2. Petrovo pismo