Kazalo
123 odnosi: Apeirogon, Apotema, Arhimed, Arhimedsko telo, Šestnajstkotnik, Šeststrana antiprizma, Šeststrana piramida, Štirikotnik, Bicentrični štirikotnik, Bicentrični mnogokotnik, Bicentrični trikotnik, Catalanovo telo, Christoffel Jacob Bouwkamp, Coxeterjeva grupa, Dejnostrat, Desetkotnik, Desetstrana antiprizma, Desetstrana prizma, Devetkotnik, Devetstrana antiprizma, Diedrska grupa, Disfenoid, Dodekaeder, Dualni polieder, Duoprizma, Dvanajststrana antiprizma, Dvanajststrana prizma, Dvokotnik, Enajststrana antiprizma, Enakokotni mnogokotnik, Enakokraki pravokotni trikotnik, Enakostranični mnogokotnik, Enakostranični petkotnik, Enakostranični trikotnik, Enokotnik, Giro podaljšana tristrana bikupola, Giro podaljšana tristrana kupola, Girobifastigij, Grafen, Guidobaldo del Monte, Ikozidodekaeder, Izotoksalna oblika, Johnsonovo telo, Kepler-Bouwkampova konstanta, Kubooktaeder, Kupola (geometrija), Kvadrat, Kvadrat (geometrija), Kvadratna antiprizma, Kvadratna girobikupola, ... Razširi indeks (73 več) »
Apeirogon
Apeirogon je izrojeni mnogokotnik s števno neskončnim številom stranic.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Apeirogon
Apotema
Apotema šestkotnika piramide: SO - višina SF - apotema OF - polmer očrtane krožnice osnovni ploskvi Apotéma pravilnega mnogokotnika je daljica od središča mnogokotnika do razpolovišča ene stranice.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Apotema
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Arhimed
Arhimedsko telo
Rombiikozidodekaeder je eno izmed arhimedskih teles. Arhimedsko telo je visoko simetrični, polpravilni polieder, ki ga sestavlja dva ali več vrst pravilnih mnogokotnikov.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Arhimedsko telo
Šestnajstkotnik
Slika šestnajstkotnika Šestnajstkotnik (s tujko tudi heksadekagon ali heksakaidekagon) je mnogokotnik s 16-timi stranicami, 16-timi oglišči in 16-timi notranjimi koti.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Šestnajstkotnik
Šeststrana antiprizma
Šeststrana antiprizma je geometriji četrta v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Šeststrana antiprizma
Šeststrana piramida
Šeststrana piramida je v geometriji piramida, ki ima šestkotno osnovno ploskev.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Šeststrana piramida
Štirikotnik
Štírikótnik ali četverokótnik ali s tujko tetragon je v geometriji ravninski lik, ki ima štiri stranice in štiri oglišča.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Štirikotnik
Bicentrični štirikotnik
Bicentrični štirikotnik Bicentrični štirikotnik ''ABCD'' in njegov dotikalni štirikotnik ''WXYZ'' Bicentrični deltoid Bicentrični enakokraki trapez Kvadrat Bicéntrični ali tetívnotangéntni štírikótnik je v ravninski geometriji konveksni štirikotnik, ki je hkrati tetivni in tangentni štirikotnik, oziroma, če obstaja krožnica, ki vsebuje vsa njegova oglišča (očrtana krožnica), in krožnica, ki se dotika vseh njegovih stranic (včrtana krožnica).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Bicentrični štirikotnik
Bicentrični mnogokotnik
Bicentrični ali tetivnotangentni mnogokotnik je v ravninski geometriji konveksni mnogokotnik, če zanj hkrati obstajata očrtana in včrtana krožnica.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Bicentrični mnogokotnik
Bicentrični trikotnik
Enakostranični trikotnik Enakokraki pravokotni trikotnik Bicentrični ali tetivnotangentni trikotnik je trikotnik, ki ima tako včrtano kot očrtano krožnico.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Bicentrični trikotnik
Catalanovo telo
Rombski dodekaeder Catalanovo telo (tudi arhimedski dual) je dualni polieder arhimedskega telesa.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Catalanovo telo
Christoffel Jacob Bouwkamp
Christoffel Jacob Bouwkamp, nizozemski matematik in fizik, * 26. junij 1915, Hoogkerk, Nizozemska, † 23. februar 2003, Eindhoven, Nizozemska.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Christoffel Jacob Bouwkamp
Coxeterjeva grupa
Coxeterjeva grupa je v matematiki abstraktna grupa, ki omogoča formalni opis grupe v okviru zrcalnih simetrij.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Coxeterjeva grupa
Dejnostrat
Dejnostrat (Dinostrat) (Deinóstratos), starogrški matematik, * 390 pr. n. št., † okoli 320 pr. n. št. Dejnostrat je bil starejši Menehmov brat.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Dejnostrat
Desetkotnik
Pravilni desetkotnik Desétkotnik ali s tujko dékagon je v ravninski geometriji mnogokotnik z desetimi stranicami, desetimi oglišči in desetimi notranjimi koti.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Desetkotnik
Desetstrana antiprizma
Desetstrana antiprizma je v geometriji osma v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Desetstrana antiprizma
Desetstrana prizma
Desetstrana prizma je v geometriji osma v neskončni množici prizem.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Desetstrana prizma
Devetkotnik
Pravilni devetkotnik Devétkotnik ali s tujko nónagon ali eneagon (starogrško enneagōnos S_.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Devetkotnik
Devetstrana antiprizma
Devetstrana antiprizma je v geometriji ena izmed prizem v neskončni skupini antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Devetstrana antiprizma
Diedrska grupa
snežinke je Dih6, diedrska simetrija enaka kot pri pravilnem šestkotniku. Diédrska grúpa je v matematiki grupa simetrij pravilnega mnogokotnika, ki vsebuje rotacijske in zrcalne simetrije.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Diedrska grupa
Disfenoid
Tetragonalni in digonalni disfenoid lahko postavimo v kvader, ki seka po dve nasprotni stranski ploskvi. Vse štiri stranske ploskve so enakokraki trikotniki. Oba imata štiri enake robove okoli stranic. Digonalna oblika ima dve skupini enakokrakih trikotnih stranskih ploskev, tetragonalna oblika ima štiri enakeenakokrake trikotne stranske ploskve.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Disfenoid
Dodekaeder
animacija) Dódekaeder (zelo redko tudi dvanajstérec in dvanajstêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvanajstimi petkotniki.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Dodekaeder
Dualni polieder
stranskih ploskev. ''dvojna rektifikacija''. Keplerjevega dela ''Ubranost sveta'' (''Harmonices Mundi'') (1619) Dualni polieder je v geometriji eden izmed para poliedrov, katerega oglišča enega odgovarjajo stranskim ploskvam drugega.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Dualni polieder
Duoprizma
Mreža 16-16 duoprizme. Prikazani sta dve skupini 16-stranih prizem. Zgornja in spodnja stranska ploskev navpičnega ''valja'' sta povezani, če ju zvijemo in povežemo v četrti razsežnosti (4D). Duoprizma (tudi dvojna prizma) je v geometriji štirih in višjih razsežnostih politop, ki nastane kot kartezični produkt dveh politopov.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Duoprizma
Dvanajststrana antiprizma
Dvanajststrana antiprizma je v geometriji deseta v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Dvanajststrana antiprizma
Dvanajststrana prizma
Dvanajstrana prizma je v geometriji deseta v neskončni množici prizem.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Dvanajststrana prizma
Dvokotnik
Izrojeni dvokotnik z dvema sovpadajočima stranicama z istima ogliščema sferi Dvókótnik (grško digon) je v geometriji neravninski lik z dvema stranicama in dvema ogliščema.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Dvokotnik
Enajststrana antiprizma
Enajststrana antiprizma je v geometriji deveta v neskončni skupini antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Enajststrana antiprizma
Enakokotni mnogokotnik
kvadrat) je edini enakokotni štirikotnik z notranjim kotom \alpha.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Enakokotni mnogokotnik
Enakokraki pravokotni trikotnik
Enakokraki pravokotni trikotnik Očrtana in včrtana krožnica enakokrakemu pravokotnemu trikotniku. Razdalja med središčema krožnic je enaka d.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Enakokraki pravokotni trikotnik
Enakostranični mnogokotnik
Enakostránični mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, pri katerem imajo vse stranice enako dolžino - so skladne.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Enakostranični mnogokotnik
Enakostranični petkotnik
Enakostranični petkotnik skonstruiran s štirimi krožnicami razporejenimi v zaprto verigo Enakostránični petkótnik je v ravninski geometriji petkotnik, katerega vseh pet stranic ima enako dolžino in so skladne.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Enakostranični petkotnik
Enakostranični trikotnik
Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Enakostranični trikotnik
Enokotnik
250px Enokotnik (s tujko tudi henagon ali monogon) je mnogokotnik z eno stranico, enim ogliščem in enim notranjim kotom.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Enokotnik
Giro podaljšana tristrana bikupola
Giro podaljšana tristrana bikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J44).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Giro podaljšana tristrana bikupola
Giro podaljšana tristrana kupola
Giro podaljšana tristrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J22).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Giro podaljšana tristrana kupola
Girobifastigij
Giro bifastigij je eno izmed Johnsonovih teles (J26).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Girobifastigij
Grafen
satovja iz atomov ogljika Grafén je trdna snov, sestavljena iz čistega ogljika, kjer so atomi razporejeni v vzorec pravilnih šestkotnikov podoben grafitu, vendar z debelino enega atoma.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Grafen
Guidobaldo del Monte
Naslovnica del Montejeve knjige ''Mechanicorum Liber'', 1577. Guidobaldo del Monte, italijanski matematik, filozof in astronom, * 11. januar 1545, Pesaro, † 6. januar 1607, Mombaroccio.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Guidobaldo del Monte
Ikozidodekaeder
Ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Ikozidodekaeder
Izotoksalna oblika
Izotoksalna oblika (tudi robovnoprehodna oblika) je v geometriji simetrija, ki deluje prehodno na robove.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Izotoksalna oblika
Johnsonovo telo
Podaljšana kvadratna girobikupola (''J''37) je Johnsonovo telo 24-imi enakostraničnimi trikotniki ni Johnsonovo telo, ker ni konveksno (to je v resnici stelacija, ki je edino možno za oktaeder.) diedrske kote.) Johnsonovo telo je strogo konveksni polieder, ki ima za stranske ploskve pravilne mnogokotnike, ki pa niso uniformni.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Johnsonovo telo
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Kepler-Bouwkampova konstanta
Kubooktaeder
Kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Kubooktaeder
Kupola (geometrija)
Kupola je v geometriji telo, ki nastane z združevanjem dveh mnogokotnikov.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Kupola (geometrija)
Kvadrat
Kvadrat Kvadrát ima več pomenov.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Kvadrat
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Kvadrat (geometrija)
Kvadratna antiprizma
Kvadratna antiprizma je v geometriji druga v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Kvadratna antiprizma
Kvadratna girobikupola
Kvadratna girobikupola je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Kvadratna girobikupola
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Kvadratni koren števila 3
Mali prirezan ikoziikozidodekaeder
Mali prirezan ikoziikozidodekaeder je nekonveksni uniformni polieder z oznako (indeksom) U32.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Mali prirezan ikoziikozidodekaeder
Merjenje kroga
Merjenje kroga (Kuklou mētresis) je Arhimedova razprava, v kateri predstavlja tri svoje trditve.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Merjenje kroga
Mnogokotniško število
Mnogokótniško števílo je v matematiki število, ki ga lahko razmestimo v obliki pravilnega mnogokotnika.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Mnogokotniško število
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Mnogokotnik
Norman Johnson (matematik)
Norman Woodason Johnson, ameriško-kanadski matematik, * 12. november 1930, † 13. julij 2017.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Norman Johnson (matematik)
Očrtana krožnica
Mnogokotniku očrtana krožnica Očrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki poteka skozi vsa oglišča danega mnogokotnika.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Očrtana krožnica
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Obseg
Osemkotnik
Pravilni osemkotnik Nepravilni osemkotnik Vbočeni osemkotnik Ósemkótnik ali s tujko óktagon (starogrško octogōnos S_.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Osemkotnik
Osemstrana antiprizma
Osemstrana antiprizma je v geometriji šesta v neskončni skupini antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Osemstrana antiprizma
Osemstrana prizma
Osemstrana prizma je v geometriji šesta v neskončni množici prizem.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Osemstrana prizma
Pentaeder
Pentaeder (tudi peterec) je v geometriji polieder s petimi stranskimi ploskvami.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Pentaeder
Petkotniško število
Grafični prikaz prvih šestih petkotniških števil, če točke razmestimo v obliki petkotnika Pétkótniško števílo ali peterokótniško števílo je v matematiki figurativno (oziroma mnogokotniško) število, ki predstavlja pravilni petkotnik.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Petkotniško število
Petkotnik
Pravilni petkotnik Petkótnik ali peterokótnik (starogrško pentagon) je v ravninski geometriji mnogokotnik s petimi stranicami, petimi oglišči in petimi notranjimi koti.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Petkotnik
Petriejev mnogokotnik
Petriejev mnogokotnik za pravilne politope z razsežnostjo n je nagnjeni mnogokotnik v katerih vsaka zaporedna stranica (n - 1) pripada eni od facet.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Petriejev mnogokotnik
Petstrana antiprizma
Petstrana antiprizma je v geometriji tretja v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Petstrana antiprizma
Petstrana girobikupola
Petstrana girobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J31).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Petstrana girobikupola
Petstrana girokupolarotunda
Petstrana girokupolarotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J33).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Petstrana girokupolarotunda
Petstrana ortobikupola
Petstrana ortobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J30).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Petstrana ortobikupola
Petstrana ortokupolarotunda
Petstrana ortokuloplarotunda je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J32).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Petstrana ortokupolarotunda
Petstrana rotunda
Petstrana rotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J6).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Petstrana rotunda
Piramida (geometrija)
Pravilna štiristrana pokončna piramida Piramida je geometrijsko telo omejeno z osnovno ploskvijo in plaščem.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Piramida (geometrija)
Platonsko telo
Platonsko telo (ali pravilno telo) je konveksni polieder, katerega stranske ploskve so med sabo skladni pravilni mnogokotniki z značilnostjo, da se v vsakem oglišču stika isto število stranskih ploskev.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Platonsko telo
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Ploščina
Podaljšana kvadratna kupola
Podaljšana kvadratna kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J19).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Podaljšana kvadratna kupola
Podaljšana kvadratna piramida
Podaljšana kvadratna piramida je eno izmed Johnsonovih teles (J8).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Podaljšana kvadratna piramida
Podaljšana petstrana girobikupola
Podaljšana petstrana girobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J39).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Podaljšana petstrana girobikupola
Podaljšana petstrana girobirotunda
Podaljšana petstrana girobirotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J43).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Podaljšana petstrana girobirotunda
Podaljšana petstrana girokupolarotunda
Podaljšana petstrana girokupolarotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J41).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Podaljšana petstrana girokupolarotunda
Podaljšana petstrana kupola
Podaljšana petstrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J20).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Podaljšana petstrana kupola
Podaljšana petstrana ortobikupola
Podaljšana petstrana ortobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J38).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Podaljšana petstrana ortobikupola
Podaljšana petstrana ortobirotunda
Podaljšana petstrana ortobirotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J42).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Podaljšana petstrana ortobirotunda
Podaljšana petstrana ortokupolarotunda
Podaljšana petstrana ortokupolarotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J40).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Podaljšana petstrana ortokupolarotunda
Podaljšana petstrana rotunda
Podaljšana petstrana rotunda je eno izmed Johnsonovih teles (J21).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Podaljšana petstrana rotunda
Podaljšana tristrana bipiramida
Podaljšana tristrana bipiramida je eno izmed Johnsonovih teles (J14).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Podaljšana tristrana bipiramida
Podaljšana tristrana girobikupola
Podaljšana tristrana girobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J36).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Podaljšana tristrana girobikupola
Podaljšana tristrana kupola
Podaljšana tristrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J18).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Podaljšana tristrana kupola
Podaljšana tristrana piramida
Podaljšana tristrana piramida je eno izmed Johnsonovih teles (J7). Kot že ime nakazuje jo dobimo s podaljševanjem tetraedra tako, da pritrdimo tristrano prizmo na osnovno ploskev. Podobno kot podaljšana piramida je telo topološko, ne pa tudi geometrijsko, sebidualna.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Podaljšana tristrana piramida
Polpravilni polieder
Polpravilni polieder kot izraz uporabljajo različni avtorji na različne načine.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Polpravilni polieder
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Pravilni polieder
Pravilni politop
Pravilni politop je v matematiki politop, katerega simetrija je prehodna v njegovih zastavah.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Pravilni politop
Prirezana kocka
Prirézana kócka (tudi prirézani heksaéder ali prirézani kúboktaéder) je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Prirezana kocka
Prirezani dodekaeder
Prirezani dodekaeder (ali prirezani ikozidodekaeder) je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Prirezani dodekaeder
Prisekana kocka
Prisekana kocka (tudi prisekani heksaeder) je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Prisekana kocka
Prisekani dodekaeder
Prisekani dodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Prisekani dodekaeder
Prisekani ikozaeder
Prisekani ikozaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Prisekani ikozaeder
Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani kubooktaeder
Prisekani kubooktaeder je v geometriji konveksni polieder. Je arhimedsko telo, eno od trinajstih konveksnih izogonalnih neprizmatičnih teles skonstruirano z dvema ali več vrstami pravilnih mnogokotniških stranskih ploskev. Ima šestindvajset pravilnih stranskih ploskev, od tega dvanajst kvadratnih, osem šestkotniških in šest osemkotniških, ter 72 robov in 48 oglišč.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Prisekani kubooktaeder
Prisekani oktaeder
Prisekani oktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Prisekani oktaeder
Prisekani tetraeder
Prisekani tetraeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Prisekani tetraeder
Prizma
Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Prizma
Ptolemajev izrek
Ptolemajev izrek Ptolemajev izrèk je izrek iz ravninske geometrije, ki povezuje diagonali in stranice tetivnega štirikotnika, štirikotnika, ki mu očrtamo krožnico.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Ptolemajev izrek
Rombiikozidodekaeder
kva dogaja? |- | style.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Rombiikozidodekaeder
Rombikubooktaeder
Rombikubooktaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Rombikubooktaeder
Sedemkotnik
Pravilni sedemkotnik Nepravilni sedemkotnik Sédemkótnik ali sedmerokótnik ali s tujko héptagon (starogrško heptagōnos, iz hepta – sedem in gōnos – tak, ki ima kote) je v ravninski geometriji mnogokotnik s sedmimi stranicami, sedmimi oglišči in sedmimi notranjimi koti.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Sedemkotnik
Sedemnajstkotnik
Pravilni sedemnajstkotnik Sedemnájstkotnik (tudi 17-kotnik, sedemnájsterokótnik in s tujko heptadekagon ali heptakaidekagon) je mnogokotnik s 17-imi stranicami, 17-imi oglišči in 17-imi notranjimi koti.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Sedemnajstkotnik
Sedemstrana antiprizma
Sedemstrana antiprizma je v geometriji peta v neskončni množici antiprizem s sodim številom trikotniških stranskih ploskev zaprtih z dvema pravilnima mnogokotnikoma.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Sedemstrana antiprizma
Seznam Johnsonovih teles
Johnsonovo telo je v geometriji strogo konveksni polieder, katerega je vsaka ploskev pravilni mnogokotnik, a ni uniformni, kot so recimo Platonsko telo, Arhimedsko telo, prizma ali antiprizma.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Seznam Johnsonovih teles
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Seznam matematičnih vsebin
Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov
Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov vsebuje pregled mnogokotnikov, poliedrov in politopov.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Seznam mnogokotnikov, poliedrov in politopov
Seznam pravilnih politopov
Pregled pravilnih politopov vsebuje pravilne politope v evklidskih, sfernih in hiperboličnih prostorih.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Seznam pravilnih politopov
Sfenokorona
Sfenokorona je eno izmed Johnsonovih teles (J86).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Sfenokorona
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Teorija grup
Teselacija
Praktična uporaba teselacije za tlakovanje ceste Tlakovanje, tudi pokritje ravnine ali teselácija je mozaična razporeditev geometrijskih likov po ravnini (tudi: po ploskvi, redkeje: razporeditev teles po prostoru) tako, da se liki stikajo z robovi brez vrzeli hkrati pa se liki tudi ne prekrivajo (podobno kot pri mozaiku).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Teselacija
Tristrana kupola
Tristrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J3).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Tristrana kupola
Tristrana ortobikupola
Tristrana ortobikupola je eno izmed Johnsonovih teles (J27).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Tristrana ortobikupola
Uniformna antiprizmatična prizma
Antiprizmatična prizma je v štirirazsežni geometriji uniformni polihoron s celicama dveh uniformnih antiprizem v dveh vzporednih trirazsežnih hiperravnin, povezanih s celicami uniformnih prizem med pari stranskih ploskev.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Uniformna antiprizmatična prizma
Uniformni polieder
Uniformni polieder je polieder, ki ima za stranske ploskve pravilne mnogokotnike, ki so prehodni na svojih ogliščih (to pomeni, da obstaja togi premik (izometrija) za preslikavo poljubnega oglišča v drugega).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Uniformni polieder
Uniformni polihoron
projekcije v perspektivi kaže kot, da so robovi manjši proti središču projekcije. Coxeterjevi ravnini (simetrija D10). Prikazana so samo oglišča in robovi. Uniformni polihoron je v geometriji polihoron ali 4-politop, ki je ogliščno prehoden.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Uniformni polihoron
Uniformni politop
Uniformni politop je politop, ki ga sestavljajo facete z nižjo razsežnostjo.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Uniformni politop
Uniformno tlakovanje
Uniformno tlakovanje je v geometriji vrsta teselacije ravnine s stranskimi ploskvami pravilnega mnogokotnika (uniformni polieder ima pravilne mnogokotnike kot stranske ploskve) z edino omejitvijo, da so ogliščnouniformni.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Uniformno tlakovanje
Včrtana krožnica
Trikotniku včrtana krožnica Včrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki ima vse stranice danega mnogokotnika za tangente.
Poglej Pravilni mnogokotnik in Včrtana krožnica
Zonoeder
Zonoeder je konveksni polieder, ki ima za stranske ploskve mnogokotnike s točkovno simetrijo (simetrija pri vrtenju za 180º).
Poglej Pravilni mnogokotnik in Zonoeder
Prav tako znan kot Pravilni večkotnik.