Kazalo
37 odnosi: Afrodita Knidska, Akt (upodobitev), Eskvilinska Venera, Heba, Helenistično obdobje, Herin tempelj, Olimpija, Hermes, Hetera, Kamnoseštvo, Kapitolska Venera, Kiparstvo, Kontrapost, Kritijev deček, Lizip, Ludovisijev Ares, Maratonski deček, Medičejska Venera, Miloška Venera, Olimpija, Grčija, Pergamonski oltar, Pestum, Pijani Bakh (Michelangelo), Pisanello, Počivajoči Satir, Poliklet, Pomeni imen asteroidov: 5501–6000, Praksitelov Hermes, Regionalni arheološki muzej Antonio Salinas, Renesančno kiparstvo, Rimska umetnost, Seznam grških kiparjev, Skopas, Starogrška arhitektura, Starogrško kiparstvo, Tempelj Sosijevega Apolona, Venera (mitologija), Zgodovina umetnosti.
Afrodita Knidska
Afrodita Knidska je bila eno najbolj znanih del antičnega grškega kiparja Praksitela iz Aten (4. stoletje pr. n. št.). Ta kip in njegove kopije se pogosto imenujejo Venus pudica (sramežljiva Venera), ker si z desno roko pokriva golo sramnico.
Poglej Praksitel in Afrodita Knidska
Akt (upodobitev)
Akt je upodobitev golega ali skoraj golega človeškega telesa.
Poglej Praksitel in Akt (upodobitev)
Eskvilinska Venera
Eskvilinska Venera, na kateri je upodobljena boginja Venera (tj. grška Afrodita), je manjša rimska gola marmornata skulptura ženske v sandalih in pokrivalu z diademom.
Poglej Praksitel in Eskvilinska Venera
Heba
Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).
Poglej Praksitel in Heba
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Praksitel in Helenistično obdobje
Herin tempelj, Olimpija
Herin tempelj v Olimpiji ali Herajon je antični grški tempelj v Olimpiji v Grčiji, posvečen boginji Heri, kraljici grških bogov.
Poglej Praksitel in Herin tempelj, Olimpija
Hermes
Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.
Poglej Praksitel in Hermes
Hetera
V antični Grčiji je bila hetera (tudi hetaera / hɪtɪrə /, stara grščina Ἑταίρα, "tovarišica") izobražena kurtizana, prefinjena ženska spremljevalka.
Poglej Praksitel in Hetera
Kamnoseštvo
Obrt kamnoseštvo obstaja od kar je človeštvo začelo uporabljati svoj um in svoje roke.
Poglej Praksitel in Kamnoseštvo
Kapitolska Venera
Kapitolska Venera je tip kipa Venere, natančneje ena od več vrst Venus Pudica ('skromna Venera') (druge so tip Medičejska Venera), med katerimi obstaja več primerov.
Poglej Praksitel in Kapitolska Venera
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Poglej Praksitel in Kiparstvo
Kontrapost
Kontrapost (it. contrapposto - nasrotnost) se nanaša na pozo človeškega telesa v stoječem položaju, v katerem človek stoji naslonjen na eno nogo, druga pa je blago pokrčena.
Poglej Praksitel in Kontrapost
Kritijev deček
Marmorni Kritijev deček pripada zgodnjemu klasičnemu obdobju starodavnega grškega kiparstva.
Poglej Praksitel in Kritijev deček
Lizip
Lizip (lat. Lysippos), grški kipar, * ??? Sikion, † ???.
Poglej Praksitel in Lizip
Ludovisijev Ares
Ludovisijev Ares je antoninska rimska marmorna skulptura Marsa iz 2.
Poglej Praksitel in Ludovisijev Ares
Maratonski deček
Maratonski deček ali Efeb iz Maratona je grški bronasti kip, ki so ga našli v Egejskem morju v zalivu Maraton leta 1925.
Poglej Praksitel in Maratonski deček
Medičejska Venera
Medičejska Venera je helenistična marmorna skulptura, visoka 1,53 metra, ki prikazuje grško boginjo ljubezni Afrodito.
Poglej Praksitel in Medičejska Venera
Miloška Venera
Miloška Afrodita (grško Αφροδίτη της Μήλου, Aphroditi tis Milou), bolj znana kot Miloška Venera, je antični grški kip in eno najbolj znanih del antičnega grškega kiparstva.
Poglej Praksitel in Miloška Venera
Olimpija, Grčija
Olimpija (grško Ὀλυμπία; starogrško, moderno grško Olimpía), svetišče antične Grčije v Elidi na polotoku Peloponez, je znana po prvih olimpijskih igrah klasične dobe.
Poglej Praksitel in Olimpija, Grčija
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Poglej Praksitel in Pergamonski oltar
Pestum
Pestum (latinsko) je bilo večje starogrško mesto na obali Tirenskega morja v Magna Graecii (južna Italija).
Poglej Praksitel in Pestum
Pijani Bakh (Michelangelo)
Bakh (1496–1497) je marmorna skulptura italijanskega visoko renesančnega kiparja, slikarja, arhitekta in pesnika Michelangela.
Poglej Praksitel in Pijani Bakh (Michelangelo)
Pisanello
Pisanello, strokovno znan kot Antonio di Puccio Pisano ali Antonio di Puccio da Cereto, ki ga je Giorgio Vasari tudi zmotno imenoval Vittore Pisano, * ok.
Poglej Praksitel in Pisanello
Počivajoči Satir
Počivajoči Satir ali Opirajoči se Satir, znan tudi kot Satyr anapauomenos (starogrško ἀναπαυόμενος, od ἀναπαύω / anapaúô, za počitek), je tip kipa, ki ga običajno pripisujejo antičnemu grškemu kiparju Praksitelu.
Poglej Praksitel in Počivajoči Satir
Poliklet
Poliklet (okoli 480–420 pr. n. št.) je bil starogrški kipar iz Argosa v Grčiji.
Poglej Praksitel in Poliklet
Pomeni imen asteroidov: 5501–6000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 5501 do 6000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Praksitel in Pomeni imen asteroidov: 5501–6000
Praksitelov Hermes
Hermes z malim Dionizom, znan tudi kot Praksitelov Hermes ali Hermes iz Olimpije, je antični grški kip Hermesa in dojenčka Dioniza, ki so ga odkrili leta 1877 v ruševinah Herinega templja v Olimpiji v Grčiji.
Poglej Praksitel in Praksitelov Hermes
Regionalni arheološki muzej Antonio Salinas
Regionalni arheološki muzej Antonino Salinas (italijansko: Museo Archeologico Regionale Antonino Salinas) je muzej v Palermu v Italiji.
Poglej Praksitel in Regionalni arheološki muzej Antonio Salinas
Renesančno kiparstvo
Renesančno kiparstvo razumemo kot proces obnavljanja kiparstva klasične antike.
Poglej Praksitel in Renesančno kiparstvo
Rimska umetnost
Rimska umetnost se nanaša na vizualne umetnosti, ki so nastale v antičnem Rimu in na ozemlju rimskega imperija.
Poglej Praksitel in Rimska umetnost
Seznam grških kiparjev
Seznam grških kiparjev.
Poglej Praksitel in Seznam grških kiparjev
Skopas
Skopas (starogrško Σκόπας) (okoli 395 pr. n. št.–350 pr. n. št.) je bil starogrški kipar in arhitekt, najbolj znan po kipu Meleagerja, bakrenem kipu Afrodite in glavi boginje Higieje, Asklepijeve hčere.
Poglej Praksitel in Skopas
Starogrška arhitektura
Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.
Poglej Praksitel in Starogrška arhitektura
Starogrško kiparstvo
Starogrško kiparstvo je kiparstvo antične Grčije.
Poglej Praksitel in Starogrško kiparstvo
Tempelj Sosijevega Apolona
Tempelj Sosijevega Apolona (prej znan kot Apolinar in tempelj Apolina Medica) je rimski tempelj, posvečen Apolonu na Marsovem polju, poleg Marcelijevega gledališča in Porticus Octaviae, v Rimu, Italija.
Poglej Praksitel in Tempelj Sosijevega Apolona
Venera (mitologija)
Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.
Poglej Praksitel in Venera (mitologija)
Zgodovina umetnosti
Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.
Poglej Praksitel in Zgodovina umetnosti