Kazalo
12 odnosi: Imenovalnik, Podčrtovanje, Polnopomenska beseda, Pomožni glagol, Povedek, Povedkov prilastek, Povedkovnik, Samostalniška beseda, Samostalnik, Stavčni člen, Vez (jezikoslovje), Vikanje.
Imenovalnik
Imenoválnik ali nóminativ je prvi sklonJože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika.
Poglej Povedkovo določilo in Imenovalnik
Podčrtovanje
Podčrtovánje je razčlemba prostega oziroma podrednozloženega stavka na stavčne člene, pri čemer uporabimo različne črte:Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika.
Poglej Povedkovo določilo in Podčrtovanje
Polnopomenska beseda
Polnopomenske oz.
Poglej Povedkovo določilo in Polnopomenska beseda
Pomožni glagol
Pomožni glagol ali pomožnik je glagol nepopolnega pomena, ki ima v povedku vlogo vezi.
Poglej Povedkovo določilo in Pomožni glagol
Povedek
Povédek (tudi predikát) je stavčni člen, ki odgovarja na vprašanje Kaj kdo dela oziroma kaj se z nekom godi, torej v stavku izraža dogajanje.
Poglej Povedkovo določilo in Povedek
Povedkov prilastek
Povedkov prilastek je del povedka in je odvisen od osebka ali predmeta, kar se kaže v njegovem slovničnem ujemanju z enim od njiju.
Poglej Povedkovo določilo in Povedkov prilastek
Povedkovnik
Povédkovnik je polnopomenska besedna vrsta, katere skladenjska vloga je povedkovo določilo: všeč, rad, mraz...
Poglej Povedkovo določilo in Povedkovnik
Samostalniška beseda
Samostálniška beséda je ena od besednih vrst, ki poimenuje bitja, predmete ali pojme ter ji je lasten spol (ženski, moški ali srednji), število (ednina, dvojina ali množina), sklon in sklanjatev.
Poglej Povedkovo določilo in Samostalniška beseda
Samostalnik
Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme.
Poglej Povedkovo določilo in Samostalnik
Stavčni člen
Stavčni člen je skladenjska pomenska enota stavka, ki ima posebno mesto v stavčni zgradbi in značilno vprašalnico.
Poglej Povedkovo določilo in Stavčni člen
Vez (jezikoslovje)
Véz ali kópula je v jezikoslovju jedrni del povedka, na primer glagolskoimenskega.
Poglej Povedkovo določilo in Vez (jezikoslovje)
Vikanje
Víkanje pomeni uporabo druge osebe množine moškega spola v govoru z eno osebo.