Kazalo
29 odnosi: Členek, Členitev po aktualnosti, Énoncé, Besediloslovje, Besedna vrsta, Dvopičje, Enočrkovna slovenska beseda, Funkcijska beseda, Gazele, Glagolski naklon, Klicaj, Ločilo, Medmet, Nedoločnik, Nezvočnik, Pastavek, Pika, Podpičje, Podredje, Pomišljaj, Seznam jezikoslovnih vsebin, Skladnja, Slovnica, Soredje, Sporočanje, Stavek, Vejica, Velika začetnica, Vrinjeni stavek.
Členek
Členek je nepregibna besedna vrsta, ki izraža sporočevalčevo oceno, sodbo ali mnenje in po kateri se ne moremo vprašati z nobeno vprašalnico, lahko pa ga nadomestimo s celotnim stavkom (na primer členek seveda v povedi Seveda bo jutri sijalo sonce. lahko zapišemo s stavkom O tem sem prepričan, /da bo jutri sijalo sonce./).
Poglej Poved in Členek
Členitev po aktualnosti
Členitev po aktualnosti ali perečnosti je eno od načel prostega besednega reda v povedi: v enostavčni povedi ali podredju je najprej bolj znani ali že dani del, ki ga imenujemo izhodišče ali tema, nato pa sledi neznani, novi del, jedro oziroma rema.
Poglej Poved in Členitev po aktualnosti
Énoncé
Énoncé je francoski izraz za izjavo.
Poglej Poved in Énoncé
Besediloslovje
Besediloslovje (tudi tekstna lingvistika) je veja jezikoslovja, ki se ukvarja z jezikovnimi pojavi, ki segajo čez mejo povedi; raziskuje predvsem prvine, ki povezujejo povedi v besedilo (npr. zaimek, veznik), razmerja med besedami in predmetnostjo, ki jo zaznamujejo (npr. referenca, deiks), probleme posredovanja informacij in njihove ponovitve v besedilu (npr.
Poglej Poved in Besediloslovje
Besedna vrsta
Besédna vŕsta je skupina besed z istimi slovničnimi značilnostmi.
Poglej Poved in Besedna vrsta
Dvopičje
Dvópíčje je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim označujemo naštevanje, razlaganje ali dobesedno navajanje.
Poglej Poved in Dvopičje
Enočrkovna slovenska beseda
Slovenščina ima osem enočrkovnih besed.
Poglej Poved in Enočrkovna slovenska beseda
Funkcijska beseda
Funkcijske besede so besede, ki pogosto nimajo leksikalnega pomena ali imajo dvoumen pomen in služijo za izražanje slovničnih odnosov z drugimi besedami znotraj stavka ali izražajo odnos oz.
Poglej Poved in Funkcijska beseda
Gazele
Tretja gazela v rokopisu Gazele, cikel sedmih pesmi istoimenske pesniške oblike, je France Prešeren napisal v drugi polovici leta 1832 in jih v posebni prilogi časopisa ''Illyrisches Blatt'' objavil leta 1833.
Poglej Poved in Gazele
Glagolski naklon
Glagolski naklon je slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja oziroma stanja.
Poglej Poved in Glagolski naklon
Klicaj
Klicáj (!) je levostično ločilo, ki označuje zapoved, željo, prošnjo itd.
Poglej Poved in Klicaj
Ločilo
Ločílo (tudi interpúnkcija) je znak v besedilu, ki ni črka, številka ali simbol.
Poglej Poved in Ločilo
Medmet
Mêdmet (interjékcija) je nepregibna besedna vrsta, ki izraža duševno stanje, spodbujanje k dejanju ali posnemanje zvokov, glasov.
Poglej Poved in Medmet
Nedoločnik
Nèdolóčnik (ínfinitiv) je nedoločna glagolska oblika, ki se končuje na -ti ali -či (na primer: hoditi, teči).
Poglej Poved in Nedoločnik
Nezvočnik
Nèzvóčnik je soglasnik manjše zvonkosti in najmanjše odprtostne stopnje.
Poglej Poved in Nezvočnik
Pastavek
Pástávek je nepopolni stavek, ki je brez glagola in lahko nastopa kot samostojna poved (Da. – Tine!) ali kot del soredja (Hej, kam greš?).
Poglej Poved in Pastavek
Pika
Píka (.) je v jezikoslovju enodelno ločilo na koncu pripovednega stavka.
Poglej Poved in Pika
Podpičje
Podpičje je v jezikoslovju enodelno levostično ločilo, s katerim označujemo delne enote večjega jezikovnega sporočila, oziroma konec dela povedi.
Poglej Poved in Podpičje
Podredje
Podredje je zveza dveh stavkov večstavčne povedi, ki sta povezana podredno; en stavek je neodvisen in ga imenujemo glavni (nadrejeni) stavek, drug stavek pa je odvisen od glavnega, zato ga imenujemo odvisni stavek (odvisnik).
Poglej Poved in Podredje
Pomišljaj
Pomišljáj je večinoma enodelno, lahko pa tudi dvodelno ločilo, načeloma nestično.
Poglej Poved in Pomišljaj
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Poved in Seznam jezikoslovnih vsebin
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Poved in Skladnja
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej Poved in Slovnica
Soredje
Soredje je zveza stavkov, ki ni priredna in ne podredna – deli povedi so postavljeni drug ob drugega, vendar med njimi ni skladenjskega razmerja.
Poglej Poved in Soredje
Sporočanje
Sporóčanje je v jezikoslovju tvorjenje in sprejemanje sporočil.
Poglej Poved in Sporočanje
Stavek
Stavek je jezikovna enota, ki je sestavljena iz več besed, zbranih okoli osebne glagolske oblike oziroma povedka.
Poglej Poved in Stavek
Vejica
Vêjica je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim v glavnem med seboj ločujemo stavke iste povedi, priredne dele besednih zvez, pristavke, vrivke od ostalega besedila.
Poglej Poved in Vejica
Velika začetnica
Vélika začétnica je vélika črka na začetku besede ali skladenjske enote.
Poglej Poved in Velika začetnica
Vrinjeni stavek
Vrinjeni stavek – tudi vrivek ali s tujko parenteza – je stavek v okviru kake povedi (ali stavka), s katero ni povezan po načelu prisojanja ali določanja, pa tudi ne prirednosti ali sorednosti, ampak je oblikovno sam zase, le v kakšni svobodni zvezi z vsebino.
Poglej Poved in Vrinjeni stavek