Kazalo
33 odnosi: Analitična teorija števil, Analitično nadaljevanje, Aryabhata I., Bellova vrsta, Bernoullijevo število, Celoštevilski trikotnik, Fakulteta (funkcija), Funkcijska vrsta, Georg Ferdinand Cantor, Grandijeva vrsta, Gregoryjevo število, Henri Eugène Padé, Hipergeometrična funkcija, James Gregory, Klotoida, Kompleksna ravnina, Konstanta fine strukture, Konvergenčni polmer, L-funkcija, Laurentova vrsta, Maple, Metrika FLRW, Padéjeva aproksimacija, Pierre Alphonse Laurent, Praštevilski izrek, Sanje nezrelega, Seznam matematičnih funkcij, Seznam matematičnih vsebin, Seznam vrst funkcij, Sofja Vasiljevna Kovalevska, Specifična toplota, Taylorjeva vrsta, Zgodovina števila π.
Analitična teorija števil
teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.
Poglej Potenčna vrsta in Analitična teorija števil
Analitično nadaljevanje
naravnega logaritma (imaginarni del) Analítično nadaljevánje v kompleksni analizi, veji matematike, pomeni tehniko razširitve definicijskega območja določene analitične funkcije.
Poglej Potenčna vrsta in Analitično nadaljevanje
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Poglej Potenčna vrsta in Aryabhata I.
Bellova vrsta
Bellova vrsta je v matematiki formalna potenčna vrsta, s katero se proučujejo značilnosti aritmetičnih funkcij.
Poglej Potenčna vrsta in Bellova vrsta
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Potenčna vrsta in Bernoullijevo število
Celoštevilski trikotnik
cela števila. Céloštevílski trikótnik je trikotnik s celoštevilskimi dolžinami stranic.
Poglej Potenčna vrsta in Celoštevilski trikotnik
Fakulteta (funkcija)
Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.
Poglej Potenčna vrsta in Fakulteta (funkcija)
Funkcijska vrsta
Funkcijska vrsta je vrsta, katere členi so funkcije.
Poglej Potenčna vrsta in Funkcijska vrsta
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Potenčna vrsta in Georg Ferdinand Cantor
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Poglej Potenčna vrsta in Grandijeva vrsta
Gregoryjevo število
Gregoryjevo števílo je v matematiki realno število oblike: kjer je x poljubno racionalno število večje ali enako 1.
Poglej Potenčna vrsta in Gregoryjevo število
Henri Eugène Padé
Henri Eugène Padé, francoski matematik, * 17. december 1863, Abbeville, Francija, † 9. julij 1953, Aix-en-Provence, Francija.
Poglej Potenčna vrsta in Henri Eugène Padé
Hipergeometrična funkcija
(Gaussova ali navádna) hipergeométrična fúnkcija.
Poglej Potenčna vrsta in Hipergeometrična funkcija
James Gregory
James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.
Poglej Potenčna vrsta in James Gregory
Klotoida
Klotoida ali Cornujeva (Eulerjeva) spirala. Prehod iz ravnega (modro) dela cestišča v krožni del (zeleno). V tem primeru se v prehodnem delu (rdeče) uporablja klotoida. Klotoída (tudi Cornujeva spirala in Eulerjeva spirala) je transcendentna krivulja, katere ukrivljenost se spreminja linearno vzdolž njene dolžine.
Poglej Potenčna vrsta in Klotoida
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Potenčna vrsta in Kompleksna ravnina
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Potenčna vrsta in Konstanta fine strukture
Konvergenčni polmer
Konvergénčni polmér (tudi ~ pólmer) potenčne vrste je v matematiki nenegativna količina, realno število ali \scriptstyle \infty, ki predstavlja območje (znotraj polmera) v katerem bo funkcija konvergirala.
Poglej Potenčna vrsta in Konvergenčni polmer
L-funkcija
2005. L-funkcija je v matematiki meromorfna funkcija v kompleksni ravnini povezana z več kategorijami matematičnih objektov.
Poglej Potenčna vrsta in L-funkcija
Laurentova vrsta
kompleksne ravnine sta \Re(z) (\operatornameRe (z))\, in \Im(z) (\operatornameIm (z))\,. Laurentova vŕsta kompleksne funkcije je v matematiki predstavitev funkcije kot (neskončne) potenčne vrste, ki obsega tudi člene z negativnim indeksom.
Poglej Potenčna vrsta in Laurentova vrsta
Maple
Maple (javor) je splošni računalniški program za simbolno računanje.
Poglej Potenčna vrsta in Maple
Metrika FLRW
Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.
Poglej Potenčna vrsta in Metrika FLRW
Padéjeva aproksimacija
Padéjeva aproksimácija.
Poglej Potenčna vrsta in Padéjeva aproksimacija
Pierre Alphonse Laurent
Pierre Alphonse Laurent, francoski matematik, častnik in inženir, * 18. julij 1813, Pariz, Francija, † 2. september 1854, Pariz.
Poglej Potenčna vrsta in Pierre Alphonse Laurent
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej Potenčna vrsta in Praštevilski izrek
Sanje nezrelega
Grafa funkcij y.
Poglej Potenčna vrsta in Sanje nezrelega
Seznam matematičnih funkcij
Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.
Poglej Potenčna vrsta in Seznam matematičnih funkcij
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Potenčna vrsta in Seznam matematičnih vsebin
Seznam vrst funkcij
Seznam vrst funkcij vsebuje vrste funkcij v skladu z njihovimi značilnostmi.
Poglej Potenčna vrsta in Seznam vrst funkcij
Sofja Vasiljevna Kovalevska
Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.
Poglej Potenčna vrsta in Sofja Vasiljevna Kovalevska
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Potenčna vrsta in Specifična toplota
Taylorjeva vrsta
Funkcija sin(x) in Taylorjevi približki, polinomi stopnje 1, 3, 5, 7, 9, 11 in 13.'' Taylorjeva vŕsta v matematiki neskončno mnogokrat odvedljive realne (ali kompleksne) funkcije f določena na odprtem intervalu (a-r, a+r) je potenčna vrsta: kjer je n! fakulteta n in f (n)(a) n-ti odvod f v točki a.
Poglej Potenčna vrsta in Taylorjeva vrsta
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Potenčna vrsta in Zgodovina števila π
Prav tako znan kot Potenčne vrste.