Hitreje kot brskalnik!
6 odnosi: Šu Han, Cao Pi, Cao Vej, Oujang Šju, Tri kraljestva, 1.
Šu Han
Han (kitajsko 漢), v zgodovinopisju znan kot Šu Han (蜀漢)) ali Dži Han (季漢, Mlajši Han), pogosto skrajšano na Šu (kitajsko 蜀, pinjin Shǔ), je bila kitajska dinastična država in ena od treh velikih držav, ki so v obdobju treh kraljestev tekmovale za prevlado na Kitajskem. Država je obsegala ozemlje okoli sedanjega Handžonga, Sečuan, Čongčing, Junan, Guidžov in severni Guangši. Območje se je zgodovinsko imenovalo Šu, ker se je približno ujemalo z ozemljem Lju Bangovega kraljestva Han, uredhodnikom dinastije Han. Ustanovitelj Šu Hana Lju Bej (cesar Džaolie), je svojo dinastijo poimenoval Han, saj jo je imel za stransko vejo dinastije Han in s tem za zakonito naslednico prestola Hana. Predpono Šu je prvič uporabila rivalska država Cao Vej, da bi ovrgla trditve Šu Hana. Kasneje je za opis Lju Bejevega Hana predpono Šu uporabil tudi zgodovinar Čen Šov v Zapisih treh kraljestev, tudi on zato, da bi jo razlikoval od mnogih drugih kitajskih držav, uradno imenovanih Han.
Novo!!: Posmrtno ime in Šu Han · Poglej več »
Cao Pi
Cao Pi (kitajsko 魏文帝) z vljudnostnim imenom Dzihuan, je bil prvi cesar države Cao Vej v obdobju treh kraljestev Kitajske, ki je vladal od leta 220 do 226, * okoli 187 † 29. junij 226.
Novo!!: Posmrtno ime in Cao Pi · Poglej več »
Cao Vej
Vej (kitajsko 魏, pinjin Wèi), v zgodovinopisju znan kot Cao Vej (kitajsko 曹魏) ali Nekdanji Vej, je bila dinastična kitajska država in ena od treh velikih držav, ki so tekmovale za prevlado nad Kitajsko v obdobju treh kraljestev.
Novo!!: Posmrtno ime in Cao Vej · Poglej več »
Oujang Šju
Oujang Šju (kitajsko 歐陽脩, pinjin Ōuyáng Xiū) s častnim imenom Jongšu je bil kitajski zgodovinar, kaligraf, epigrafik, esejist, pesnik in politik iz dinastije Song, * 1007, † 1072. Bil je znan pisatelj in med svojimi sodobniki veljal za osrednjo osebnost osmih mojstrov Tanga in Songa. Oživil je gibanje klasične proze, ki sta ga začela mojstra iz dinastije Tang dve stoletji pred njim, in ga promoviral na cesarskih izpitih ter utrl pot prihodnjim mojstrom, kot sta bila Su Ši in Su Dže. Zanimanja Oujang Šjuja kot pisca so bila izjemno raznolika. Kot zgodovinarja ga je cesar Rendzong iz Songa zadolžil za pisanje Nove knjige Tanga, ki je bila dokončana leta 1060. V prostem času je napisal tudi Zgodovinske zapise petih dinastij, edino knjigo v Štiriindvajsetih zgodovinah, ki jo je zasebno napisal en sam avtor. Kot pesnik je bil znan pisec žanrov žanrov cí kot ši. Največje priznanje so mu prinesla njegova prozna dela, kot je Dzujveng Tingdži. Razprave iz Oujangovega obsežnega opusa segajo od študij o vrtnicah do literarnih kritik in političnih komentarjev. Politično je bil Oujang Šju eden glavnih zagovornikov reform državne uprave iz 1040. let. Ko je bil glavni reformator Fan Džongjan leta 1045 odstavljen, je bil Oujang degradiran na delovna mesta izven prestolnice. V osrednjo vlado se je vrnil šele leta 1054 in se postopoma spet pomikal po birokratski lestvici navzgor, dokler ni leta 1060 postal pomočnik državnega svetnika. Iz politike se je umaknil leta 1071, potem ko je ostro in neuspešno nasprotoval novi politiki Vang Anšija, čigar karieri je zelo pripomogel.
Novo!!: Posmrtno ime in Oujang Šju · Poglej več »
Tri kraljestva
Obdobje teh kraljestev (poenostavljeno kitajsko 三国, tradicionalno kitajsko 三國, pinjin Sān Guó) je naziv obdobja kitajske zgodovine po propadu dinastije Han od leta leta 220 do 280 n. št.
Novo!!: Posmrtno ime in Tri kraljestva · Poglej več »
1
1 (I) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto ali nedeljo (odvisno od vira).
Novo!!: Posmrtno ime in 1 · Poglej več »
