Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Populacija (biologija)

Index Populacija (biologija)

Populacija je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki zasedajo nek prostor v nekem času.

221 odnosi: Afriški beloprsi jež, Albatrosi, Alel, Alleejev učinek, Ameriški škržatek, Anemofilija, Anoplolepis gracilipes, Antibiotik, Azijski slon, Ščitaste stenice, Šoja, Šuštarji, Švab, Žagarica, Čevljekljun, Čopasti ponirek, Črni kamenjak, Črni močeril, Črno morje, Bela štorklja, Beloglavi jastreb, Beloveška pušča, Bioindikator, Biološki nadzor škodljivcev, Biologija človeka, Biotska raznovrstnost, Biotski potencial, Bleščeči zmotec, Bledi kresničar, Bosanski planinski konj, Brachypelma vagans, Brazdasti kit, Breguljka, Brzični škratec, Cactoblastis cactorum, Caenorhabditis elegans, CRISPR, Crozetovi otoki, Debeloroga ovca, Deseteronožci, Dodo, Dolgorepka, Domača mačka, Domači pes, Dristavični spreletavec, Drobnovratnik, Dvodomnost, Ekologija populacije, Ekotip, Enodnevnice, ..., Ernst Mayr, Etiopski kozorog, Evolucija, Evropska snežna voluharica, Fenek, Francis Peyton Rous, Frizija, Galapaški pingvin, Geertruidenberg, Genetika, Gregor Mendel, Groningen (provinca), Hardy-Weinbergovo načelo, Herkul (hrošč), Hitlerjev brezokec, Hormonski motilec, Horvatova kuščarica, Hrošči, Inia araguaiaensis, Jamski medved, Južna zverca, Kačji pastirji, Kakapo, Kaparji, Kapibara, Kaspijsko jezero, Kit grbavec, Kitajski rečni delfin, Kitovec, Klopi, Koala, Koščični škratec, Kobilice, Komarji, Konopljino olje, Kozjanski regijski park, Kozorog, Kraški škrgonožec, Krajinski park Goričko, Kranjska kuščarica, Krekovt, Krokar, Kukavica, Lepenci, Lignji, Listne uši, Listni zavrtač divjega kostanja, Lorkovićev rjavček, Majski hrošč, Mali modrač, Melitaea vedica, Metoda lova, označevanja in ponovnega ulova, Metulji, Močvirska sklednica, Modri bleščavec, Modrinka, Mokož, Morska biologija, Morske vetrnice, Mravlje, Najmanj ogrožena vrsta, Naravni izbor, Narod, Narodni park Écrins, Navadna tenčičarica, Navadni macesen, Nektur, Nessie, Njivska gos, Noj, O nastanku vrst, Obročkanje ptic, Ogrožene vrste, Oleandrovec, Ontogenetski premik niše, Orinoška pliskavka, Orjaška gozdna svinja, Orjaški panda, Pajki, Partenogeneza, Pasana, Pasasti bleščavec, Pasma, Pedici, Pegasti lesketnik, Pipreola pulchra, Platnica (riba), Polonice, Popotni porečnik, Populacija (razločitev), Posavski konj, Potencialno ogrožena vrsta, Prave cvrčalke, Prave muhe, Priba, Pritlikavi kormoran, Ptičja direktiva, Puma, Rani plamenec, Razmnoževalna strategija, Raznokrili kačji pastirji, Rdeči seznam IUCN, Rdeči voščenec, Relikt (biologija), Repaljščica, Repnik, Ribe, Ris, Rjava deva, Rjava lipovka, Rjavi srakoper, Ruševec, Rumeni kamenjak, Rumeni porečnik, Severni medved, Seznam bioloških vsebin, Seznam ekoloških vsebin, Seznam ptic v Sloveniji, Skrajno ogrožena vrsta, Skupnost (ekologija), Slavec, Slegur, Slovenska gozdarska šola, Smrdokavra, Snežni leopard, Soška smiljka, Sorodstvo svetivcev, Southamptonov otok, Spitsberg, Spolno razmnoževanje, Sredozemski lesketnik, Staranje, Storževa listonožka, Stržek, Strige, Strmoglavec (ptič), Sviloprejka, Tajnik (ptič), Temminckov prodnik, Temni slaniščar, Theodosius Dobzhansky, Thomas Hunt Morgan, Tolsti lastovičnik, Trento (pokrajina), Turška grlica, Udomačitev, Uhata rusonožka, V naravi izumrla vrsta, Varstveno odvisna vrsta, Velblod, Velika bela čaplja, Velika peščenka, Veliki detel, Veliki hrček, Veliki povodni konj, Višnjeva deva, Vijeglavka, Vikunja, Vodne bolhe, Vodni drsalci, Vrbji kovaček, Vrsta (biologija), Vrtna penica, Zaščitena naravna območja v Italiji, Zalivska mačka, Zelena žaba, Zelena deva, Zelena listna stenica, Zelena smrdljivka, Zgodovina biologije, Zlata krastača. Razširi indeks (171 več) »

Afriški beloprsi jež

Afriški beloprsi jež Samička v alžirski sivi barvi Afriški beloprsi jež je vrsta ježa, ki ga pojmujemo kot udomačenega ježa.

Novo!!: Populacija (biologija) in Afriški beloprsi jež · Poglej več »

Albatrosi

Albatrosi (znanstveno ime Diomedeidae) so družina velikih morskih ptic iz reda cevonoscev, razširjena zlasti po južnih oceanih.

Novo!!: Populacija (biologija) in Albatrosi · Poglej več »

Alel

Alel je ena od različic istega gena na genskem lokusu, ki so prisotne v populaciji osebkov iste vrste.

Novo!!: Populacija (biologija) in Alel · Poglej več »

Alleejev učinek

Vrsta ima največjo sposobnost obstanka pri srednji gostoti populacije; pri šibkem Alleejevem učinku ima vrsta pri nizki gostoti še vedno pozitivno rast, pri močnem učinku pa vrsti pod določeno mejo (X*) grozi izumrtje. Alleejev učinek opisuje pozitivno odvisnost sposobnosti obstanka vrste od gostote populacije.

Novo!!: Populacija (biologija) in Alleejev učinek · Poglej več »

Ameriški škržatek

Ameriški škržatek (znanstveno ime Scaphoideus titanus) je žuželka iz družine malih škržatkov, izvorno razširjena po Severni Ameriki, ki se prehranjuje z rastlinami iz družine vinikovk.

Novo!!: Populacija (biologija) in Ameriški škržatek · Poglej več »

Anemofilija

Anemofilija (manj ustrezno anemogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem se pelod prenaša z vetrom.

Novo!!: Populacija (biologija) in Anemofilija · Poglej več »

Anoplolepis gracilipes

Anoplolepis gracilipes je vrsta mravlje, razširjena po tropskih in subtropskih predelih sveta.

Novo!!: Populacija (biologija) in Anoplolepis gracilipes · Poglej več »

Antibiotik

difundira iz diska, položenega na gojišče, okoli katerega nastane cona inhibicije Prótibaktêrijska učinkovína ali antibiótik je kemijska spojina, ki zavira rast ali povzroča propad bakterij.

Novo!!: Populacija (biologija) in Antibiotik · Poglej več »

Azijski slon

Azijski slon (znanstveno ime Elephas maximus), včasih poznan tudi po imenu svoje tipske podvrste (indijski slon) je ena od treh danes živečih vrst slona in edina še živeča vrsta rodu Elephas.

Novo!!: Populacija (biologija) in Azijski slon · Poglej več »

Ščitaste stenice

Ščitaste stenice (znanstveno ime Pentatomidae, grško pente - pet + tomos - člen + pripona -idae), pogovorno tudi smrdljivci, so družina stenic, v katero se uvršča okoli 4100 danes živečih opisanih vrst žuželk; po številu vrst so največja družina v sorodstvu ščitastih stenic.

Novo!!: Populacija (biologija) in Ščitaste stenice · Poglej več »

Šoja

'' Garrulus glandarius '' Šoja (znanstveno ime Garrulus glandarius) je ptič iz družine vranov, razširjen po večjem delu Evrazije in v Severni Afriki.

Novo!!: Populacija (biologija) in Šoja · Poglej več »

Šuštarji

Šuštarji (znanstveno ime Pyrrhocoridae) so po vsem svetu razširjena družina stenic z več kot 300 vrstami.

Novo!!: Populacija (biologija) in Šuštarji · Poglej več »

Švab

Švab ali nemški ščurek (znanstveno ime Blattella germanica) je vrsta ščurka iz družine Ectobiidae, znan predvsem kot eden najpomembnejših škodljivcev med ščurki, ki je pogost prebivalec človekovih bivališč po vsem svetu.

Novo!!: Populacija (biologija) in Švab · Poglej več »

Žagarica

Žagarica (znanstveno ime Saga pedo) je kobilica iz družine cvrčalk, razširjena v evropskem delu Sredozemlja in v Aziji. Je travniška vrsta, brez kril, ki lahko doseže tudi do 12 cm v dolžino, s čimer je ena največjih evropskih žuželk. Med kobilicami je posebnost v več pogledih. Je izključno plenilska, hrani se z različnimi žuželkami, najraje z drugimi kobilicami, in kanibalizem ni redek pojav. V ta namen ima močna sprednja dva para nog, opremljena z ostrimi trni, po čemer je dobila tudi latinsko ime (saga - žaga, pedo - noga). Varovalna travnato zelena obarvanost ji omogoča, da počasi zalezuje plen skozi rastje in nenadoma plane nadenj ter ga zagrabi, ko pride dovolj blizu. Nato ga razkosa z ostrimi obustnimi zobci in požre. Aktivna je v večernem somraku in ponoči, po koncu najtoplejšega dela leta pa se aktivnost počasi raztegne čez dan.

Novo!!: Populacija (biologija) in Žagarica · Poglej več »

Čevljekljun

Čevljekljun (znanstveno ime Balaeniceps rex) je ptič iz reda močvirnikov, ki živi v vlažnih tropskih predelih Vzhodne Afrike, prepoznaven pa je predvsem po telesni velikosti in ogromnem, čevlju podobnem kljunu, po katerem je dobil tudi ime.

Novo!!: Populacija (biologija) in Čevljekljun · Poglej več »

Čopasti ponirek

Čopasti ponirek (znanstveno ime Podiceps cristatus) je vodni ptič iz družine ponirkov (Podicipedidae).

Novo!!: Populacija (biologija) in Čopasti ponirek · Poglej več »

Črni kamenjak

Črni kamenjak (znanstveno ime Sympetrum danae) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po hladnejših predelih severne poloble.

Novo!!: Populacija (biologija) in Črni kamenjak · Poglej več »

Črni močeril

Črni močeril ali črna človeška ribica (znanstveno ime Proteus anguinus parkelj) je jamska dvoživka, podvrsta človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah Bele krajine.

Novo!!: Populacija (biologija) in Črni močeril · Poglej več »

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Novo!!: Populacija (biologija) in Črno morje · Poglej več »

Bela štorklja

Bližnji posnetek glave odrasle štorklje Bela štorklja v letu Bela štorklja, v vsakdanji rabi pogosto samo »štorklja« (znanstveno ime Ciconia ciconia) je velika in dobro znana ptica selivka iz družine štorkelj (Ciconiidae), ki gnezdi v Evropi, Zahodni in Srednji Aziji ter severozahodni Afriki.

Novo!!: Populacija (biologija) in Bela štorklja · Poglej več »

Beloglavi jastreb

Beloglávi jástreb (znanstveno ime Gyps fulvus) je ujeda iz družine kraguljev, predstavnik jastrebov Starega sveta.

Novo!!: Populacija (biologija) in Beloglavi jastreb · Poglej več »

Beloveška pušča

Beloveška pušča (Белавежская пушча, Biełavježskaja pušča; Puszcza Białowieska; Беловежская пуща, Belovežskaja pušča) oz.

Novo!!: Populacija (biologija) in Beloveška pušča · Poglej več »

Bioindikator

Primer bioindikatorskega organizma so lišaji, ki so občutljivi na onesnaženje zraka Bioindikator je organizem, ki ga uporabljamo za oceno (»indikacijo«) stanja določenega ekosistema.

Novo!!: Populacija (biologija) in Bioindikator · Poglej več »

Biološki nadzor škodljivcev

mrzlice denga Biološki nadzor škodljivcev oz.

Novo!!: Populacija (biologija) in Biološki nadzor škodljivcev · Poglej več »

Biologija človeka

Biologija človeka je interdisciplinarna veda, ki združuje biologijo, fizično antropologijo in medicino, predmet preučevanja katere je človek.

Novo!!: Populacija (biologija) in Biologija človeka · Poglej več »

Biotska raznovrstnost

Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.

Novo!!: Populacija (biologija) in Biotska raznovrstnost · Poglej več »

Biotski potencial

Biotski potencial je največja zmožnost rasti populacije v idealnih razmerah, torej z neomejenim prostorom in virom hrane ter odsotnostjo plenilcev in patogenov.

Novo!!: Populacija (biologija) in Biotski potencial · Poglej več »

Bleščeči zmotec

Bleščeči zmotec (znanstveno ime Enallagma cyathigerum) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po skoraj vsej Palearktiki.

Novo!!: Populacija (biologija) in Bleščeči zmotec · Poglej več »

Bledi kresničar

Bledi kresničar (znanstveno ime Ischnura pumilio) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen zlasti v Evropi.

Novo!!: Populacija (biologija) in Bledi kresničar · Poglej več »

Bosanski planinski konj

Bosanski planinski konj, občasno tudi samo planinski konj, domači konj in bosanski konj, je stara balkanska pasma konj, ki se v majhnem številu pojavlja v državah nekdanje Jugoslavije.

Novo!!: Populacija (biologija) in Bosanski planinski konj · Poglej več »

Brachypelma vagans

Brachypelma vagans je pajek iz družine ptičjih pajkov, znan tudi pod imenom Mexican red rump (mehiški rdeči zadek, po rdečih dlakah na zadku - abdomnu) ali Mexican black velvet.

Novo!!: Populacija (biologija) in Brachypelma vagans · Poglej več »

Brazdasti kit

Brazdasti kit (znanstveno ime Balaenoptera physalus) je vrsta kita iz družine brazdastih kitov, razširjena po vseh svetovnih oceanih.

Novo!!: Populacija (biologija) in Brazdasti kit · Poglej več »

Breguljka

Breguljka (znanstveno ime Riparia riparia) je ena najmanjših predstavnic družine lastovk, ki gnezdi po vsej Evropi in Sredozemlju ter delu Severne Amerike, pozimi pa se seli južno, na jug in vzhod Afrike, Južno Azijo ter Južno Ameriko.

Novo!!: Populacija (biologija) in Breguljka · Poglej več »

Brzični škratec

Brzični škratec (znanstveno ime Coenagrion mercuriale) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po Zahodni Evropi in Magrebu v Severni Afriki.

Novo!!: Populacija (biologija) in Brzični škratec · Poglej več »

Cactoblastis cactorum

''Cactoblastis cactorum'' Cactoblastis cactorum je nočni metulj iz družine vešč (Pyralidae), ki v naravi zajeda kaktuse, predvsem opuncije.

Novo!!: Populacija (biologija) in Cactoblastis cactorum · Poglej več »

Caenorhabditis elegans

Caenorhabditis elegans (običajno okrajšana kot C. elegans) je vrsta gliste iz družine ogorčic (Rhabditidae), ki živi v prsti v zmernem podnebnem pasu in se prehranjuje z bakterijami, ki rastejo na razpadajočem rastlinskem materialu (torej ni zajedavska).

Novo!!: Populacija (biologija) in Caenorhabditis elegans · Poglej več »

CRISPR

sličica CRISPR (okrajšava za clustered regularly interspaced short palindromic repeats, slovensko gruče enakomerno prekinjenih kratkih palindromnih ponovitev) je družina zaporedij DNA v genomih prokariontskih organizmov, kot so bakterije in arheje.

Novo!!: Populacija (biologija) in CRISPR · Poglej več »

Crozetovi otoki

Zemljevid Crozetovi otoki (francosko Îles Crozet) so skupina podantarktičnih otokov, ki ležijo v južnem Indijskem oceanu, politično pa pripadajo Francoskim južnim in antarktičnim ozemljem.

Novo!!: Populacija (biologija) in Crozetovi otoki · Poglej več »

Debeloroga ovca

Debeloroga ovca (znanstveno ime Ovis canadensis) je ena od treh vrst gorskih ovac.

Novo!!: Populacija (biologija) in Debeloroga ovca · Poglej več »

Deseteronožci

Deseteronožci (znanstveno ime Decapoda) so red rakov, v katerega uvrščamo okoli 14.000 danes živečih opisanih vrst, kar predstavlja skoraj četrtino vseh znanih vrst rakov, in so najprepoznavnejša skupina med njimi.

Novo!!: Populacija (biologija) in Deseteronožci · Poglej več »

Dodo

Dodo (znanstveno ime Raphus cucullatus) je bil ptič neletalec iz družine golobov, ki je živel na otoku Mavricij.

Novo!!: Populacija (biologija) in Dodo · Poglej več »

Dolgorepka

Dolgorepka (znanstveno ime Aegithalos caudatus) je majhen ptič pevec iz družine dolgorepk (Aegithalidae).

Novo!!: Populacija (biologija) in Dolgorepka · Poglej več »

Domača mačka

Odrasla mačka Domača mačka (znanstveno ime Felis catus, redko Felis silvestris catus) je domača žival iz družine mačk.

Novo!!: Populacija (biologija) in Domača mačka · Poglej več »

Domači pes

Domači pès (znanstveno ime Canis lupus familiaris) je štirinožni sesalec iz družine psov, podvrsta volka, ki so jo udomačili pred skoraj 15.000 leti in je bil prva udomačena žival.

Novo!!: Populacija (biologija) in Domači pes · Poglej več »

Dristavični spreletavec

Dristavični spreletavec (znanstveno ime Leucorrhinia pectoralis) je predstavnik raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjen po večjem delu Palearktike.

Novo!!: Populacija (biologija) in Dristavični spreletavec · Poglej več »

Drobnovratnik

Drobnovratnik (znanstveno ime Leptodirus hochenwartii, pogosto zapisan tudi kot L. hohenwarti), edina vrsta iz rodu Leptodirus (grško leptos - ozek, deiros - vrat), je prvi opisani jamski hrošč na svetu.

Novo!!: Populacija (biologija) in Drobnovratnik · Poglej več »

Dvodomnost

Dvodomnost ali diecičnost je lastnost vrste, pri kateri lahko ločimo individualne moške in ženske osebke.

Novo!!: Populacija (biologija) in Dvodomnost · Poglej več »

Ekologija populacije

Ekologija populacije ali populacijska ekologija je pomembno področje ekologije, ki se ukvarja z dinamiko populacij vrst in kako te populacije vplivajo na okolja, v katerih delujejo.

Novo!!: Populacija (biologija) in Ekologija populacije · Poglej več »

Ekotip

mahu vrste ''Physcomitrella patens'' Ekotip je populacija neke vrste organizmov, ki se fenotipsko razlikuje od druge populacije iste vrste živeče v drugačnih razmerah okolja, kot so drugačna sestava biocenoze in drugačne talne ter podnebne razmere.

Novo!!: Populacija (biologija) in Ekotip · Poglej več »

Enodnevnice

Enodnévnice (znanstveno ime Ephemeroptera; grško ephemeros - kratkoživeč + pteron - krilo) so red žuželk s približno 2500 opisanimi vrstami.

Novo!!: Populacija (biologija) in Enodnevnice · Poglej več »

Ernst Mayr

Ernst Walter Mayr, nemško-ameriški biolog, raziskovalec in filozof znanosti, * 5. julij 1904, Kempten, Nemčija, † 3. februar 2005, Bedford, Massachusetts, ZDA.

Novo!!: Populacija (biologija) in Ernst Mayr · Poglej več »

Etiopski kozorog

Etiópski kozoróg (znanstveno ime Capra walie) je divja koza z velikimi rogovi, ki živi na ozkih skalnih policah Simienskega gorovja v severni Etiopiji na približno 2.500 do 4.500 m nadmorske višine.

Novo!!: Populacija (biologija) in Etiopski kozorog · Poglej več »

Evolucija

Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Novo!!: Populacija (biologija) in Evolucija · Poglej več »

Evropska snežna voluharica

Evrópska snéžna volúharica (znanstveno ime Chionomys nivalis) je razširjena v južni in srednji Evropi in manj v Aziji.

Novo!!: Populacija (biologija) in Evropska snežna voluharica · Poglej več »

Fenek

Fenek ali puščavska lisica (znanstveno ime Vulpes zerda) je majhna lisica, ki živi v saharskem delu severne Afrike in na Arabskem polotoku.

Novo!!: Populacija (biologija) in Fenek · Poglej več »

Francis Peyton Rous

(Francis) Peyton Rous, ameriški patolog in virolog, Nobelovec, * 5. oktober 1879, Baltimore, Maryland, Združene države Amerike, † 16. februar 1970, New York.

Novo!!: Populacija (biologija) in Francis Peyton Rous · Poglej več »

Frizija

Frizija (Fryslân) je pokrajina na Nizozemskem, ki se nahaja v severnem delu države.

Novo!!: Populacija (biologija) in Frizija · Poglej več »

Galapaški pingvin

Galapaški pingvin (znanstveno ime Spheniscus mendiculus) je vrsta pingvina, ki živi samo na Galapaškem otočju v Tihem oceanu, s čimer je najseverneje razširjen pingvin in edini, ki uspeva ob ekvatorju.

Novo!!: Populacija (biologija) in Galapaški pingvin · Poglej več »

Geertruidenberg

''Nizozemski topografski zemljevid občine Geertruidenberg, junij 2015'' Geertruidenberg je mesto in občina v provinci Severni Brabant na jugu Nizozemske.

Novo!!: Populacija (biologija) in Geertruidenberg · Poglej več »

Genetika

Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.

Novo!!: Populacija (biologija) in Genetika · Poglej več »

Gregor Mendel

Gregor Johann Mendel, avstrijsko-češki duhovnik in znanstvenik, pionir genetike, * 20. julij 1822, Heinzendorf bei Odrau, Avstrijsko cesarstvo (danes Hynčice, Češka), † 6. januar 1884, Brno, Avstro-Ogrska (danes Češka).

Novo!!: Populacija (biologija) in Gregor Mendel · Poglej več »

Groningen (provinca)

Category:Articles with short description Category:Short description is different from Wikidata Category:Pages using infobox settlement with bad settlement type Groningen (Gronings) je najbolj severovzhodna provinca Nizozemske.

Novo!!: Populacija (biologija) in Groningen (provinca) · Poglej več »

Hardy-Weinbergovo načelo

ordinata) v populaciji Hardy-Weinbergovo načelo (tudi Hardy-Weinbergovo pravilo, Hardy-Weinbergov zakon ali Hardy-Weinbergov izrek) je v populacijski genetiki načelo, ki pravi, da so razmerja med zastopanostjo (frekvenco) alelov in genotipov v populaciji konstantna, če nanje deluje samo naključno prerazporejanje teh alelov pri nastanku spolnih celic in njihovo naključno kombiniranje ob oploditvi.

Novo!!: Populacija (biologija) in Hardy-Weinbergovo načelo · Poglej več »

Herkul (hrošč)

Herkul (znanstveno ime Dynastes hercules) je vrsta hrošča iz družine skarabejev, razširjena po tropskih gozdovih Srednje Amerike, Malih Antilov in severnega dela Južne Amerike.

Novo!!: Populacija (biologija) in Herkul (hrošč) · Poglej več »

Hitlerjev brezokec

Hitlerjev brezokec (znanstveno ime Anophthalmus hitleri) je jamski hrošč iz družine krešičev (Carabidae), slovenski endemit, ki so ga odkrili samo v nekaj jamah na Celjskem.

Novo!!: Populacija (biologija) in Hitlerjev brezokec · Poglej več »

Hormonski motilec

Hormonski motilci ali endokríni disrúptorji, tudi motilci (delovanja) endokrinega sistema (MES) (tudi, ali) so sintetične snovi, ki spremenijo delovanje endokrinega oz.

Novo!!: Populacija (biologija) in Hormonski motilec · Poglej več »

Horvatova kuščarica

Horvatova, velebitska ali gorska kuščarica (znanstveno ime Iberolacerta horvathi) je plazilec iz družine kuščaric (Lacertidae).

Novo!!: Populacija (biologija) in Horvatova kuščarica · Poglej več »

Hrošči

Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).

Novo!!: Populacija (biologija) in Hrošči · Poglej več »

Inia araguaiaensis

Inia araguaiaensis je vrsta rečnega delfina, razširjena v porečju reke Aragvaja in verjetno tudi reke Tokantins v Južni Ameriki.

Novo!!: Populacija (biologija) in Inia araguaiaensis · Poglej več »

Jamski medved

Lobanja Jamski medved (znanstveno ime Ursus spelaeus) je izumrla vrsta medveda, ki je živela v večjem delu Evrope v pleistocenu in izumrla ob začetku vrhunca zadnje ledene dobe pred približno 27.500 leti.

Novo!!: Populacija (biologija) in Jamski medved · Poglej več »

Južna zverca

Južna zverca (znanstveno ime Lestes macrostigma) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine zverc, razširjen po južni polovici Evrope in v Srednji Aziji.

Novo!!: Populacija (biologija) in Južna zverca · Poglej več »

Kačji pastirji

Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh.

Novo!!: Populacija (biologija) in Kačji pastirji · Poglej več »

Kakapo

Kakapo (iz maorske besede kākāpō, dobesedno »nočna papiga«, znanstveno ime Strigops habroptilus) ali sovji papagaj je neleteča in nočno aktivna vrsta papige, ki živi samo na Novi Zelandiji.

Novo!!: Populacija (biologija) in Kakapo · Poglej več »

Kaparji

Kaparji (znanstveno ime Coccoidea), so naddružina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred prsokljuncev, sestavlja pa jo okoli 8000 danes živečih opisanih vrst.

Novo!!: Populacija (biologija) in Kaparji · Poglej več »

Kapibara

Kapibára (znanstveno ime Hydrochoerus hydrochaeris) je največji še živeči predstavnik glodavcev na svetu, ki živi v vlažnih predelih večjega dela Južne Amerike.

Novo!!: Populacija (biologija) in Kapibara · Poglej več »

Kaspijsko jezero

Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.

Novo!!: Populacija (biologija) in Kaspijsko jezero · Poglej več »

Kit grbavec

Kit grbavec (znanstveno ime Megaptera novaeangliae) je vrsta kita iz družine brazdastih kitov, razširjena po vseh svetovnih oceanih.

Novo!!: Populacija (biologija) in Kit grbavec · Poglej več »

Kitajski rečni delfin

Kitajski rečni delfin ali jangceška pliskavka (znanstveno ime Lipotes vexillifer) je sladkovodni delfin, ki je živel le v reki Jangce na Kitajskem.

Novo!!: Populacija (biologija) in Kitajski rečni delfin · Poglej več »

Kitovec

Kitovec, tudi orjaški kitovec (znanstveno ime Rhincodon typus), je počasi plavajoč morski pes, ki se prehranjuje filtratorsko in je največja danes živeča vrsta rib.

Novo!!: Populacija (biologija) in Kitovec · Poglej več »

Klopi

Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).

Novo!!: Populacija (biologija) in Klopi · Poglej več »

Koala

Koala (znanstveno ime Phascolarctos cinereus) je rastlinojedi drevesni vrečar, ki izvira iz Avstralije in je edini danes živeči predstavnik družine Phascolarctidae. Koale bivajo v vzhodni in jugovzhodni Avstraliji v evkaliptovih gozdovih. So samotarske živali, ki so pretežno aktivne zvečer in ponoči. V primeru vremenskih skrajnosti se ne zatekajo v skrivališča, pač pa jih pred tem ščiti kožuh z dobrimi izolacijskimi lastnostmi, hladijo se predvsem s počivanjem na deblih, ki so hladnejša od okolice. So specializirane živali, ki se prehranjujejo z evkaliptovimi listi. Ta hrana ima razmeroma malo energijsko bogatih snovi, je težko prebavljiva in vsebuje strupene presnovke, zaradi česar so se pri koalah razvile številne prilagoditve telesa, presnove in prebave ter vedenjskih vzorcev. Telo in okončine so prilagojene življenju na drevju, zaradi varčevanja z energijo večino dneva prespijo ter se izogibajo energijsko potratnemu vedenju; boji med samci so pogostejši le med paritveno sezono. Samci se parijo z vsemi godnimi samicami poleti. Samica letno skoti enega mladiča po dobrem mesecu brejosti, ki se razvija v trebušni vreči okoli 5 mesecev, osamosvoji se približno po enem letu starosti, spolno pa dozori ob starosti dveh let. Koale je v preteklosti množičen lov zaradi krzna privedel na rob izumrtja, od leta 1927 pa je lov nanje prepovedan. Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) trenutno uvršča koale med ranljive vrste zaradi izgube življenjskega prostora ob nagli urbanizaciji ter razvoju kmetijstva in gozdnih požarih, pomemben delež pogina predstavljajo tudi prometne nesreče in okužbe s klamidijami. Ocene populacij se dokaj razlikujejo med seboj, zadnje poročilo omenja nekaj več kot 300.000 osebkov. Na celini populacija sicer upada, vendar koale povzročajo veliko škode na otokih, kamor so bile vnešene umetno. Tam se zaradi odsotnosti plenilcev hitro razmnožujejo in zaradi prevelike številčnosti ogrožajo lokalno rastlinje. Njihovo število poskušajo oblasti na teh otokih zmanjšati s preseljevanjem in sterilizacijo, a brez večjih uspehov. Zaradi ljubkega videza, spominjajo namreč na plišastega medvedka, so koale priljubljene med turisti, posredno pa znatno prispevajo k prihodkom od turizma.

Novo!!: Populacija (biologija) in Koala · Poglej več »

Koščični škratec

Koščični škratec (znanstveno ime Coenagrion ornatum) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po Evropi in delu Jugozahodne Azije.

Novo!!: Populacija (biologija) in Koščični škratec · Poglej več »

Kobilice

Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho - raven, pteron - krilo) so red žuželk z več kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih.

Novo!!: Populacija (biologija) in Kobilice · Poglej več »

Komarji

Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Novo!!: Populacija (biologija) in Komarji · Poglej več »

Konopljino olje

Konopljino olje (nekdaj konopljeno olje) je stiskano iz semen konoplje (kanabisa) rastlin, ne glede na sev konoplje.

Novo!!: Populacija (biologija) in Konopljino olje · Poglej več »

Kozjanski regijski park

Kozjanski regijski park je bil ustanovljen leta 1981 s posebnim zakonom kot Spominski park Trebče.

Novo!!: Populacija (biologija) in Kozjanski regijski park · Poglej več »

Kozorog

Kozorog je poimenovanje, ki se uporablja za več vrst divjih gorskih koz (Capra) z velikimi zakrivljenimi rogovi.

Novo!!: Populacija (biologija) in Kozorog · Poglej več »

Kraški škrgonožec

Kraški škrgonožec (znanstveno ime Chirocephalus croaticus) je vrsta sladkovodnih rakov iz reda škrgonožcev.

Novo!!: Populacija (biologija) in Kraški škrgonožec · Poglej več »

Krajinski park Goričko

Krajinski park Goričko je bil ustanovljen 9. oktobra 2003 in je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko – Őrség – Raab.

Novo!!: Populacija (biologija) in Krajinski park Goričko · Poglej več »

Kranjska kuščarica

Kranjska kuščarica (znanstveno ime Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) je podvrsta živorodne kuščarice.

Novo!!: Populacija (biologija) in Kranjska kuščarica · Poglej več »

Krekovt

Krekovt (znanstveno ime Nucifraga caryocatactes) je ptič iz družine vranov, ki gnezdi v smrekovih gozdovih po večjem delu Evrazije, vendar potrebuje prisotnost leske ali cemprina za zimsko prehrano.

Novo!!: Populacija (biologija) in Krekovt · Poglej več »

Krokar

Krokar (znanstveno ime Corvus corax) je ptič pevec iz družine vranov, ki gnezdi po večini severne poloble.

Novo!!: Populacija (biologija) in Krokar · Poglej več »

Kukavica

Kukavica (znanstveno ime Cuculus canorus) je ptič iz družine kukavic, ki gnezdi v Evropi in Aziji.

Novo!!: Populacija (biologija) in Kukavica · Poglej več »

Lepenci

Lepenci (tudi lepenjci; znanstveno ime Chrysomelidae) so velika družina vsejedih hroščev (Polyphaga), v katero uvrščamo okoli 35.000 opisanih vrst hroščev.

Novo!!: Populacija (biologija) in Lepenci · Poglej več »

Lignji

Lignji (znanstveno ime Teuthida, v nekaterih virih tudi Teuthoidea) so red mehkužcev iz razreda glavonožcev, v katerega uvrščamo približno 300 danes živečih vrst, ki živijo v svetovnih morjih in oceanih.

Novo!!: Populacija (biologija) in Lignji · Poglej več »

Listne uši

Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so naddružina polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 4.000 danes živečih opisanih vrst žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom.

Novo!!: Populacija (biologija) in Listne uši · Poglej več »

Listni zavrtač divjega kostanja

Listni zavrtač divjega kostanja ali kostanjev zavitkar (znanstveno ime Cameraria ohridella) je vrsta nočnih metuljev iz družine zavitkarjev, razširjena po večjem delu Evrope.

Novo!!: Populacija (biologija) in Listni zavrtač divjega kostanja · Poglej več »

Lorkovićev rjavček

Lorkovićev rjavček, tudi karavanški rjavček (znanstveno ime Erebia calcaria) je endemična vrsta metulja, ki ga najdemo samo v zahodnih Karavankah, Julijskih in Karnijskih Alpah.

Novo!!: Populacija (biologija) in Lorkovićev rjavček · Poglej več »

Majski hrošč

Majski hrošč, tudi poljski majski hrošč (znanstveno ime Melolontha melolontha), je vrsta hroščev iz družine skarabejev, razširjena po Evropi in Mali Aziji.

Novo!!: Populacija (biologija) in Majski hrošč · Poglej več »

Mali modrač

Mali modrač (znanstveno ime Orthetrum coerulescens) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po večjem delu zahodne Palearktike.

Novo!!: Populacija (biologija) in Mali modrač · Poglej več »

Melitaea vedica

Melitaea vedica je dnevni metulj iz družine pisančkov, znan samo z nekaj lokalitet na jugovzhodnih obronkih gorovja Gegam v Armeniji, kar pomeni, da je armenski endemit.

Novo!!: Populacija (biologija) in Melitaea vedica · Poglej več »

Metoda lova, označevanja in ponovnega ulova

240x240_pik Metoda lova, označevanja in ponovnega ulova.

Novo!!: Populacija (biologija) in Metoda lova, označevanja in ponovnega ulova · Poglej več »

Metulji

Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).

Novo!!: Populacija (biologija) in Metulji · Poglej več »

Močvirska sklednica

Močvirska sklednica (znanstveno ime Emys orbicularis) je želva iz družine sklednic (Emydidae), ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah Južne in Srednje Evrope, Zahodne Azije ter Severne Afrike.

Novo!!: Populacija (biologija) in Močvirska sklednica · Poglej več »

Modri bleščavec

Modri bleščavec (znanstveno ime Calopteryx virgo) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine bleščavcev, ki živi v Evropi.

Novo!!: Populacija (biologija) in Modri bleščavec · Poglej več »

Modrinka

Modrinka (znanstveno ime Zicrona caerulea) je vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, razširjena po večjem delu Evrazije in Severne Amerike.

Novo!!: Populacija (biologija) in Modrinka · Poglej več »

Mokož

Mokož (znanstveno ime Rallus aquaticus) je ptič iz družine tukalic, ki gnezdi v zaraščenih mokriščih v večjem delu Evrope in Azije ter v Severni Afriki.

Novo!!: Populacija (biologija) in Mokož · Poglej več »

Morska biologija

Koralni grebeni so kompleksni morski ekosistemi z izredno biotsko raznovrstnostjo Morska biologija ali biologija morja je panoga biologije, ki se ukvarja s preučevanjem organizmov, živečih v morjih, oceanih in drugih slanih ter polslanih (brakičnih) vodah.

Novo!!: Populacija (biologija) in Morska biologija · Poglej več »

Morske vetrnice

Morske vetrnice (znanstveno ime Actiniaria) so skupina plenilskih ožigalkarjev z valjastim ali vrečastim telesom, ki živijo pritrjene na morsko dno.

Novo!!: Populacija (biologija) in Morske vetrnice · Poglej več »

Mravlje

Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Novo!!: Populacija (biologija) in Mravlje · Poglej več »

Najmanj ogrožena vrsta

Najmanj ogrožena vrsta (angleško Least Concern, okrajšava LC) je kategorija Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), v katero sodijo živeče vrste ali nižji taksoni, ki niso uvrščeni v nobeno drugo kategorijo ogroženosti.

Novo!!: Populacija (biologija) in Najmanj ogrožena vrsta · Poglej več »

Naravni izbor

Naravni izbor v populaciji za temno obarvanost Naravno odbiranje, naravno izbiranje ali naravni izbor, s tujko naravna selekcija, je proces, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje.

Novo!!: Populacija (biologija) in Naravni izbor · Poglej več »

Narod

Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.

Novo!!: Populacija (biologija) in Narod · Poglej več »

Narodni park Écrins

Narodni park Écrins Ledenik Arsine z jezerom Narodni park Écrins je francoski narodni park v Alpah, ustanovljen leta 1973.

Novo!!: Populacija (biologija) in Narodni park Écrins · Poglej več »

Navadna tenčičarica

Navadna tenčičarica (znanstveno ime Chrysoperla carnea) je žuželka iz družine tenčičaric, razširjena po večjem delu severne poloble.

Novo!!: Populacija (biologija) in Navadna tenčičarica · Poglej več »

Navadni macesen

Navadni macesen tudi evropski macesen (znanstveno ime Larix decidua) je vrsta macesna, razširjena na območju gorstev srednje Evrope, v Alpah in Karpatih.

Novo!!: Populacija (biologija) in Navadni macesen · Poglej več »

Nektur

Nektur (znanstveno ime Necturus) je rod dvoživk, ki poseljuje površinske vode vzhodnega dela Združenih držav Amerike.

Novo!!: Populacija (biologija) in Nektur · Poglej več »

Nessie

Skice Nessie, narisane po pričevanjih Nessie ali pošast iz jezera Loch Ness je nedokazano mistično vodno bitje, za katero nekateri trdijo, da živi v tem podvodnem volumnu največjem britanskem (škotskem) jezeru.

Novo!!: Populacija (biologija) in Nessie · Poglej več »

Njivska gos

Njivska gos (znanstveno ime Anser fabalis) je vrsta gosi, ki gnezdi v Severni Evropi in Severni Aziji.

Novo!!: Populacija (biologija) in Njivska gos · Poglej več »

Noj

Noj (znanstveno ime Struthio camelus) je ptič neletalec, ki izvira iz Afrike in je ena od dveh vrst reda nojevcev, ki obe spadata v družino nojev (Struthionidae) ter rodu Struthio.

Novo!!: Populacija (biologija) in Noj · Poglej več »

O nastanku vrst

O nastanku vrst (s polnim naslovom O nastanku vrst z naravnim izborom ali ohranjanje boljših pasem v boju za obstanek/O nastanku vrst z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje, v izvirniku) je knjiga znanstvenika Charlesa Darwina, ki je prvič izšla 24. novembra 1859.

Novo!!: Populacija (biologija) in O nastanku vrst · Poglej več »

Obročkanje ptic

grilčku s posebnim orodjem Obročkanje ptic je v ornitologiji metoda za preučevanje selitev ptic, pri kateri raziskovalec pritrdi kovinski ali plastičen obroček na nogo ali perut ptiča, nakar ga izpusti nazaj v divjino.

Novo!!: Populacija (biologija) in Obročkanje ptic · Poglej več »

Ogrožene vrste

Ogrožene vrste so tisti primerki flore in favne na Zemlji, ki jim grozi izumrtje zaradi človeškega vpliva ali naravnih dejavnikov.

Novo!!: Populacija (biologija) in Ogrožene vrste · Poglej več »

Oleandrovec

Oleandrovec (znanstveno ime Daphnis nerii) je vrsta nočnih metuljev iz družine veščcev, razširjen predvsem po Afriki in južnem delu Azije, od koder se poleti del populacije odseli v Evropo vse do Skandinavije na severu.

Novo!!: Populacija (biologija) in Oleandrovec · Poglej več »

Ontogenetski premik niše

Ontogenetski premik niše (s krajšavo ONS, iz angleškega izvirnika ontogenetic niche shift) je ekološki fenomen, ko organizem (običajno iz živalskega taksona) med ontogenijo (svojim razvojem) spremeni svojo prehrano ali habitat.

Novo!!: Populacija (biologija) in Ontogenetski premik niše · Poglej več »

Orinoška pliskavka

Orinoška pliskavka (znanstveno ime Inia geoffrensis) je vrsta rečnega delfina, ki je razširjena v porečju Amazonke in Orinoka v Južni Ameriki.

Novo!!: Populacija (biologija) in Orinoška pliskavka · Poglej več »

Orjaška gozdna svinja

Orjaška gozdna svinja (znanstveno ime Hylochoerus meinertzhageni) je edina vrsta, ki pripada rodu Hylochoerus.

Novo!!: Populacija (biologija) in Orjaška gozdna svinja · Poglej več »

Orjaški panda

Orjáški ali véliki pánda (znanstveno ime Ailuropoda melanoleuca) je sesalec, ki ga navadno uvrščajo v družino medvedov, Ursidae.

Novo!!: Populacija (biologija) in Orjaški panda · Poglej več »

Pajki

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.

Novo!!: Populacija (biologija) in Pajki · Poglej več »

Partenogeneza

ličink vsak dan Pártenogéneza (iz grških besed παρθένος parthenos - »devica« in γένεσις genesis - »stvaritev«), tudi jalorodnost ali deviškorodnost, je vrsta nespolnega razmnoževanja, pri katerem pride do razvoja zarodka iz jajčne celice brez oploditve.

Novo!!: Populacija (biologija) in Partenogeneza · Poglej več »

Pasana

Pasana ali južnoafriška bajza (znanstveno ime Oryx gazella) je vrsta grivaste antilope, ki živi v sezonsko sušnih predelih Južne Afrike.

Novo!!: Populacija (biologija) in Pasana · Poglej več »

Pasasti bleščavec

Pasasti bleščavec (znanstveno ime Calopteryx splendens) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine bleščavcev, razširjen po večjem delu Evrope in proti vzhodu do osrednje Sibirije.

Novo!!: Populacija (biologija) in Pasasti bleščavec · Poglej več »

Pasma

pasjih pasem Pásma je skupina domačih živali iste vrste, ki se po vedenjskih lastnostih, videzu in drugih značilnostih razlikujejo od drugih predstavnikov iste vrste.

Novo!!: Populacija (biologija) in Pasma · Poglej več »

Pedici

Pedici (znanstveno ime Geometridae) so velika družina nočnih metuljev, v katero uvrščamo okoli 21.000 opisanih vrst.

Novo!!: Populacija (biologija) in Pedici · Poglej več »

Pegasti lesketnik

Pegasti ali lisasti lesketnik (znanstveno ime Somatochlora flavomaculata) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine lebduhov, razširjena po večini Evrope in na zahodu Sibirije.

Novo!!: Populacija (biologija) in Pegasti lesketnik · Poglej več »

Pipreola pulchra

Pipreola pulchra je vrsta ptičev pevcev iz družine kičevcev, ki je razširjena v vlažnih gorskih gozdovih ob vzhodnem robu Andov v Peruju.

Novo!!: Populacija (biologija) in Pipreola pulchra · Poglej več »

Platnica (riba)

Platnica (znanstveno ime Rutilus pigus virgo) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae), endemit donavskega porečja.

Novo!!: Populacija (biologija) in Platnica (riba) · Poglej več »

Polonice

Polonice (znanstveno ime Coccinellidae) so družina hroščev, v katero uvrščamo okoli 5.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Novo!!: Populacija (biologija) in Polonice · Poglej več »

Popotni porečnik

Popotni porečnik (znanstveno ime Gomphus vulgatissimus) je predstavnik raznokrilih kačjih pastirjev iz družine porečnikov, razširjen po večjem delu Evrope.

Novo!!: Populacija (biologija) in Popotni porečnik · Poglej več »

Populacija (razločitev)

Populacija je lahko.

Novo!!: Populacija (biologija) in Populacija (razločitev) · Poglej več »

Posavski konj

Posavski konj Oddelek za zootehniko, UL BF.

Novo!!: Populacija (biologija) in Posavski konj · Poglej več »

Potencialno ogrožena vrsta

Potencialno ogrožena vrsta (angleško Near Threatened, okrajšava NT) je kategorija Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), v katero sodijo živeče vrste ali nižji taksoni, za katere obstaja verjetnost, da bodo postali ogroženi v bližnji prihodnosti.

Novo!!: Populacija (biologija) in Potencialno ogrožena vrsta · Poglej več »

Prave cvrčalke

Prave cvrčalke (znanstveno ime Tettigoniidae) so velika družina kobilic dolgotipalčnic, med katere uvrščamo približno 6000 danes znanih opisanih vrst, ki živijo po vsem svetu.

Novo!!: Populacija (biologija) in Prave cvrčalke · Poglej več »

Prave muhe

Prave muhe (znanstveno ime Muscidae) so družina dvokrilcev, ki jo uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk (Brachycera), sestavlja pa jo okoli 4000 danes živečih opisanih vrst, med katere uvrščamo domačo muho (Musca domestica) in druge znane vrste muh.

Novo!!: Populacija (biologija) in Prave muhe · Poglej več »

Priba

Priba (znanstveno ime Vanellus vanellus) je ptič iz družine deževnikov, ki gnezdi v območjih Evrazije z zmernim podnebjem, izven obdobja gnezditve pa se odseli južneje, do Severne Afrike, Indije in delov Kitajske.

Novo!!: Populacija (biologija) in Priba · Poglej več »

Pritlikavi kormoran

Pritlikavi kormoran (znanstveno ime Microcarbo pygmaeus) je ptič iz družine kormoranov, ki gnezdi v Jugovzhodni Evropi in Jugozahodni Aziji.

Novo!!: Populacija (biologija) in Pritlikavi kormoran · Poglej več »

Ptičja direktiva

Ptičja direktiva je neformalno ime za Direktivo Sveta 79/409/EGS z dne 2.

Novo!!: Populacija (biologija) in Ptičja direktiva · Poglej več »

Puma

Puma (znanstveno ime Puma concolor) ali z drugimi besedami tudi »gorski lev« ali »panter«, je sesalec iz družine mačk (Felidae), ki spadajo med red zveri.

Novo!!: Populacija (biologija) in Puma · Poglej več »

Rani plamenec

Rani plamenec (znanstveno ime Pyrrhosoma nymphula) je enakokrili kačji pastir iz družine škratcev (Coenagrionidae), eden najbolj razširjenih evropskih kačjih pastirjev, ki živi od juga Balkanskega polotoka do arktičnega kroga na severu Skandinavije.

Novo!!: Populacija (biologija) in Rani plamenec · Poglej več »

Razmnoževalna strategija

V ekologiji se za opisovanje razmnoževanja organizmov pogosto uporabljata r-strategija in K-strategija.

Novo!!: Populacija (biologija) in Razmnoževalna strategija · Poglej več »

Raznokrili kačji pastirji

Raznokríli káčji pastírji (znanstveno ime Anisoptera) so nižji red v redu kačjih pastirjev Odonata in jih spoznamo po velikih sestavljenih očeh, dveh parih močnih prosojnih kril, ki jih ob mirovanju držijo vodoravno, in podolgovatem trupu.

Novo!!: Populacija (biologija) in Raznokrili kačji pastirji · Poglej več »

Rdeči seznam IUCN

Rdeči seznam IUCN (angleško IUCN Red list) obsega niz publikacij Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (angleško International Union for the Conservation of Nature and Natural Resources, kratica: IUCN), ki izhajajo vsako leto.

Novo!!: Populacija (biologija) in Rdeči seznam IUCN · Poglej več »

Rdeči voščenec

Rdeči voščenec (znanstveno ime Ceriagrion tenellum) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen skoraj izključno v Zahodni Evropi.

Novo!!: Populacija (biologija) in Rdeči voščenec · Poglej več »

Relikt (biologija)

Relikt je v biogeografiji in paleontologiji oznaka za populacijo ali takson, ki je danes znatno manj razširjen ali raznovrsten kot v preteklosti.

Novo!!: Populacija (biologija) in Relikt (biologija) · Poglej več »

Repaljščica

Repaljščica (znanstveno ime Saxicola rubetra), starinsko rjavi prusnik, je majhen ptič pevec iz družine muharjev, ki gnezdi po vsej Evropi in proti vzhodu do srednje Azije, pozimi pa se odseli v podsaharsko Afriko.

Novo!!: Populacija (biologija) in Repaljščica · Poglej več »

Repnik

Répnik (znanstveno ime Carduelis cannabina) je majhen ptič pevec iz družine ščinkavcev (Fringillidae).

Novo!!: Populacija (biologija) in Repnik · Poglej več »

Ribe

Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.

Novo!!: Populacija (biologija) in Ribe · Poglej več »

Ris

Ris (znanstveno ime Lynx lynx) ali navadni ris je prvotno živel v listnatih gozdovih, človek pa ga je pregnal v gore in v redko gozdnato krajino.

Novo!!: Populacija (biologija) in Ris · Poglej več »

Rjava deva

Rjava deva (znanstveno ime Aeshna grandis) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena po Severni in Srednji Evropi ter jugozahodu Sibirije.

Novo!!: Populacija (biologija) in Rjava deva · Poglej več »

Rjava lipovka

Rjava lipovka (znanstveno ime Oxycarenus lavaterae) je majhna stenica iz številčne družine gozdnih tekačev (Lygaeidae), v dolžino meri 4–6 mm.

Novo!!: Populacija (biologija) in Rjava lipovka · Poglej več »

Rjavi srakoper

Rjavi srakoper (znanstveno ime Lanius collurio) je ptič pevec iz družine srakoperjev (Laniidae).

Novo!!: Populacija (biologija) in Rjavi srakoper · Poglej več »

Ruševec

Ruševec (znanstveno ime Lyrurus tetrix) je velika kura iz družine poljskih kur, ki živi v Evropi in Osrednji Aziji do Mongolije, naselili pa so jih tudi v Severni Ameriki.

Novo!!: Populacija (biologija) in Ruševec · Poglej več »

Rumeni kamenjak

Rumeni kamenjak (znanstveno ime Sympetrum flaveolum) je predstavnik raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, ki živi v večjem delu Evrazije.

Novo!!: Populacija (biologija) in Rumeni kamenjak · Poglej več »

Rumeni porečnik

Rumeni porečnik (znanstveno ime Stylurus flavipes) je raznokrili kačji pastir iz družine porečnikov, ki poseljuje nižinske reke v pasu od Zahodne Evrope prek Severne Azije do Daljnega vzhoda.

Novo!!: Populacija (biologija) in Rumeni porečnik · Poglej več »

Severni medved

Odrasla žival in mladič Severni, tudi beli ali polarni medved (znanstveno ime Ursus maritimus) je velik sesalec iz rodu zveri (Carnivora), družina medvedov (Ursidae).

Novo!!: Populacija (biologija) in Severni medved · Poglej več »

Seznam bioloških vsebin

Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Populacija (biologija) in Seznam bioloških vsebin · Poglej več »

Seznam ekoloških vsebin

Seznam ekoloških vsebin.

Novo!!: Populacija (biologija) in Seznam ekoloških vsebin · Poglej več »

Seznam ptic v Sloveniji

Seznam ptic v Sloveniji navaja 380 prostoživečih vrst ptic, ki so bile potrjeno opažene na ozemlju Slovenije med letoma 1800 in 2011 ter so navedene v zadnjem preglednem seznamu komisije za redkosti Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije iz leta 2012, poleg njih pa še 35 vrst, ki so bile v naravo vnešene umetno in v Sloveniji niso vzpostavile prostoživeče populacije - te niso del uradnega seznama in se ne upoštevajo pri skupnem številu vrst.

Novo!!: Populacija (biologija) in Seznam ptic v Sloveniji · Poglej več »

Skrajno ogrožena vrsta

Skrajno ogrožena vrsta (angleško Critically endangered, okrajšava CR) je kategorija Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), v katero so uvrščene živeče vrste ali nižji taksoni z zelo visoko verjetnostjo izumrtja.

Novo!!: Populacija (biologija) in Skrajno ogrožena vrsta · Poglej več »

Skupnost (ekologija)

Skupnost je v ekologiji populacija dveh ali več vrst organizmov, ki živijo v določenem času na istem geografskem področju.

Novo!!: Populacija (biologija) in Skupnost (ekologija) · Poglej več »

Slavec

Slavec (znanstveno ime Luscinia megarhynchos) je ptič pevec iz družine muharjev, ki gnezdi v večjem delu Evrope, Zahodni in Srednji Aziji.

Novo!!: Populacija (biologija) in Slavec · Poglej več »

Slegur

Slegúr (znanstveno ime Monticola saxatilis) je ptič iz družine drozgov, ki gnezdi v Južni Evropi do Srednje Azije vse do severne Kitajske.

Novo!!: Populacija (biologija) in Slegur · Poglej več »

Slovenska gozdarska šola

Slovenska gozdarska šola temelji na sonaravnem, trajnostnem (vzdržnem), multifunkcionalnem gospodarjenju z gozdovi.

Novo!!: Populacija (biologija) in Slovenska gozdarska šola · Poglej več »

Smrdokavra

Smrdokavra, vodéb ali vdáb (znanstveno ime Upupa epops) je ptič iz reda kljunorožcev, ki gnezdi v večjem delu Evrazije.

Novo!!: Populacija (biologija) in Smrdokavra · Poglej več »

Snežni leopard

Snežni leopard (znanstveno ime Panthera uncia ali Uncia uncia) je zmerno velika mačka, ki izvira iz gorskih območij Srednje Azije.

Novo!!: Populacija (biologija) in Snežni leopard · Poglej več »

Soška smiljka

Soška smiljka (znanstveno ime Cerastium subtriflorum) je slovenska endemična trajnica iz rodu smiljka (Cerastium) in družine klinčnic (Caryophyllaceae).

Novo!!: Populacija (biologija) in Soška smiljka · Poglej več »

Sorodstvo svetivcev

Sorodstvo svetivcev (znanstveno ime Fulgoromorpha) je skupina polkrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred škržadov in škržatkov (Auchenorrhyncha), vanjo pa uvrščamo približno 12.000 danes znanih vrst v 1400 rodovih.

Novo!!: Populacija (biologija) in Sorodstvo svetivcev · Poglej več »

Southamptonov otok

Southamptonov otok je velik otok, ki leži ob ustju Hudsonovega zaliva na severu Kanade.

Novo!!: Populacija (biologija) in Southamptonov otok · Poglej več »

Spitsberg

Spitsberg je največji otok otočja Svalbard v Arktičnem oceanu na skrajnem severu Evrope, ki tvori najzahodnejši del tega otočja na stičišču Grenlandskega in Barentsovega morja, približno na pol razdalje med Grenlandijo in Deželo Franca Jožefa.

Novo!!: Populacija (biologija) in Spitsberg · Poglej več »

Spolno razmnoževanje

T.i. »crossing-over«, eden od načinov homologne rekombinacije, pri katerem se izmenjata enakovredna dela homolognih kromosomov Spolno razmnoževanje je način razmnoževanja, pri katerem se kombinira genski zapis staršev ob nastanku potomcev.

Novo!!: Populacija (biologija) in Spolno razmnoževanje · Poglej več »

Sredozemski lesketnik

Sredozemski lesketnik (znanstveno ime Somatochlora meridionalis) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine lebduhov, razširjena v Jugovzhodni Evropi.

Novo!!: Populacija (biologija) in Sredozemski lesketnik · Poglej več »

Staranje

Staranje (s tujko senescenca, iz latinske besede senex - »starec« oz. »starost«) je biološki proces, ki se odraža kot postopno slabšanje fizioloških funkcij organizma, kar zmanjšuje njegovo sposobnost vzdrževanja ravnovesja v telesu, s tem pa povečuje občutljivost na spremembe.

Novo!!: Populacija (biologija) in Staranje · Poglej več »

Storževa listonožka

Storževa listonožka (znanstveno ime Leptoglossus occidentalis) je rastlinojeda stenica iz družine usnjatih stenic, izvorno razširjena po vzhodnem delu Severne Amerike, od koder se je s človekovo pomočjo razširila po vsej celini in drugod po svetu.

Novo!!: Populacija (biologija) in Storževa listonožka · Poglej več »

Stržek

Stržek (znanstveno ime Troglodytes troglodytes) je ptica pevka, ki je eden najbolj razprostranjenih in številnih ptičev Evrope.

Novo!!: Populacija (biologija) in Stržek · Poglej več »

Strige

Strige (znanstveno ime Chilopoda) so razred členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med stonoge in so verjetno najbolj prepoznavni predstavniki stonog.

Novo!!: Populacija (biologija) in Strige · Poglej več »

Strmoglavec (ptič)

Strmoglavec (znanstveno ime Morus bassanus) je morski ptič iz družine strmoglavcev, ki gnezdi ob obalah in na otokih severnega Atlantskega oceana.

Novo!!: Populacija (biologija) in Strmoglavec (ptič) · Poglej več »

Sviloprejka

Svilopréjka (znanstveno ime Bombyx mori) je nočni metulj iz družine sviloprejk, iz zapredka katerega pridobivajo svilo.

Novo!!: Populacija (biologija) in Sviloprejka · Poglej več »

Tajnik (ptič)

Tajnik (znanstveno ime Sagittarius serpentarius) je velik in pretežno neleteč predstavnik ujed, ki živi v odprtih traviščih in savanah podsaharske Afrike.

Novo!!: Populacija (biologija) in Tajnik (ptič) · Poglej več »

Temminckov prodnik

Temminckov prodnik (znanstveno ime Calidris temminckii) je ptič iz družine kljunačev, ki gnezdi na skrajnem severu Evrazije.

Novo!!: Populacija (biologija) in Temminckov prodnik · Poglej več »

Temni slaniščar

Temni slaniščar (znanstveno ime Selysiothemis nigra) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po večini Sredozemlja in na vzhodu do Srednje Azije.

Novo!!: Populacija (biologija) in Temni slaniščar · Poglej več »

Theodosius Dobzhansky

Theodosius Grigorievich Dobzhansky (– Teodozij Grigorjevič Dobžanski), ukrajinsko-ameriški evolucijski biolog in genetik, * 25. januar 1900, Nemirov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 18. december 1975, San Jacinto, Kalifornija, Združene države Amerike.

Novo!!: Populacija (biologija) in Theodosius Dobzhansky · Poglej več »

Thomas Hunt Morgan

Thomas Hunt Morgan, ameriški genetik in embriolog, * 25. september 1866, Lexington, Kentucky, Združene države Amerike, † 4. december 1945, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Populacija (biologija) in Thomas Hunt Morgan · Poglej več »

Tolsti lastovičnik

Tolsti lastovičnik ali gvačaro (znanstveno ime Steatornis caripensis) je nočno aktiven sadjejed ptič, razširjen po severnem delu Južne Amerike.

Novo!!: Populacija (biologija) in Tolsti lastovičnik · Poglej več »

Trento (pokrajina)

Pokrajina Trento (slovensko tudi Trentinsko); uradno Avtonomna pokrajina Trento (italijansko Provincia autonoma di Trento, znana tudi kot Trentino), je avtonomna pokrajina Italije na severuvzhodu države.

Novo!!: Populacija (biologija) in Trento (pokrajina) · Poglej več »

Turška grlica

Turška grlica (znanstveno ime Streptopelia decaocto) je ptič iz družine golobov, izvorno razširjen po Evropi in Aziji.

Novo!!: Populacija (biologija) in Turška grlica · Poglej več »

Udomačitev

Psi in ovce so bili med prvimi udomačenimi živalmi Udomačitev je proces, pri katerem populacija živalske ali rastlinske vrste postane navajena na človekovo oskrbo in nadzor, pri čemer postane pogosto nesposobna samostojno preživeti v naravnem okolju.

Novo!!: Populacija (biologija) in Udomačitev · Poglej več »

Uhata rusonožka

Uhata rusonožka (znanstveno ime Pentatoma rufipes) je pretežno rastlinojeda vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, razširjena po večjem delu Evrazije.

Novo!!: Populacija (biologija) in Uhata rusonožka · Poglej več »

V naravi izumrla vrsta

V divjini izumrla vrsta oz.

Novo!!: Populacija (biologija) in V naravi izumrla vrsta · Poglej več »

Varstveno odvisna vrsta

Varstveno odvisna vrsta (angleško Conservation Dependent, okrajšava LR/cd) je opuščena kategorija Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), v katero so bile uvrščene živeče vrste ali nižji taksoni, katerih ugodno ohranitveno stanje je odvisno od aktivnega varstva, sicer bi jim grozilo izumrtje, oz.

Novo!!: Populacija (biologija) in Varstveno odvisna vrsta · Poglej več »

Velblod

Velblod (znanstveno ime Camelus) je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo (Camelus dromedarius) in dvogrbo kamelo (Camelus bactrianus).

Novo!!: Populacija (biologija) in Velblod · Poglej več »

Velika bela čaplja

Velika bela čaplja (znanstveno ime Ardea alba), znana tudi kot velika čaplja ali le čaplja, je velika ptica iz družine čapelj, ki živi v večini tropskih in toplejših zmernih predelov sveta.

Novo!!: Populacija (biologija) in Velika bela čaplja · Poglej več »

Velika peščenka

Velika peščenka (znanstveno ime Lindenia tetraphylla) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine porečnikov, razširjena po Srednji in Jugozahodni Aziji ter delu Sredozemlja.

Novo!!: Populacija (biologija) in Velika peščenka · Poglej več »

Veliki detel

Veliki detel (znanstveno ime Dendrocopos major) je ptič iz družine žoln, ki gnezdi po večjem delu Evrazije in na skrajnem severu Afrike.

Novo!!: Populacija (biologija) in Veliki detel · Poglej več »

Veliki hrček

Veliki hrček (znanstveno ime Cricetus cricetus) je razmeroma velik glodavec, ki preseže pol kilograma telesne teže in meri do 32 cm v dolžino, brez kratkega repa.

Novo!!: Populacija (biologija) in Veliki hrček · Poglej več »

Veliki povodni konj

Veliki povodni konj ali nilski povodni konj, z znanstvenim imenom Hippopotamus amphibius (iz grškega ‘ιπποπόταμος - hippopotamos, hippos pomeni »konj« in potamos pomeni »reka«) je velik, rastlinojedi afriški sesalec, ena od le dveh še danes živečih in treh ali štirih recentno izumrlih vrst v družini povodnih konjev Hippopotamidae.

Novo!!: Populacija (biologija) in Veliki povodni konj · Poglej več »

Višnjeva deva

Višnjeva deva (znanstveno ime Aeshna affinis) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena po večjem delu zahodne Palearktike.

Novo!!: Populacija (biologija) in Višnjeva deva · Poglej več »

Vijeglavka

Vijeglavka (znanstveno ime Jynx torquilla) je ptič iz družine žoln, ki gnezdi skoraj po vsej Evropi in preko Srednje Azije do Daljnega vzhoda.

Novo!!: Populacija (biologija) in Vijeglavka · Poglej več »

Vikunja

Vikunja (znanstveno ime Vicugna vicugna) je južnoameriški predstavnik družine kamel, ki živi na visokogorskih travnikih osrednjih Andov, podobno kot sorodni gvanako.

Novo!!: Populacija (biologija) in Vikunja · Poglej več »

Vodne bolhe

Vodne bolhe (znanstveno ime Cladocera) so red rakov, ki ga uvrščamo v primitiven razred Branchiopoda, sestavlja pa ga blizu 1000 danes živečih opisanih vrst, kar je približno polovica vseh znanih vrst Branchiopodov.

Novo!!: Populacija (biologija) in Vodne bolhe · Poglej več »

Vodni drsalci

Vodni drsalci (znanstveno ime Gerridae) so družina stenic iz sorodstva vodnih drsalcev, ki je znana predvsem po tem, da njeni predstavniki preživijo večino življenja na vodni gladini.

Novo!!: Populacija (biologija) in Vodni drsalci · Poglej več »

Vrbji kovaček

Vrbji kovaček ali vrbja listnica (znanstveno ime Phylloscopus collybita) je majhen in pogost ptič pevec iz družine penic, ki gnezdi v odprtih gozdovih zmernega dela Evrope in Azije.

Novo!!: Populacija (biologija) in Vrbji kovaček · Poglej več »

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Novo!!: Populacija (biologija) in Vrsta (biologija) · Poglej več »

Vrtna penica

Vrtna penica (znanstveno ime Sylvia borin) je pogost ptič pevec iz družine penic, ki gnezdi v zmernih in severnih predelih Evrope ter zahodni Aziji.

Novo!!: Populacija (biologija) in Vrtna penica · Poglej več »

Zaščitena naravna območja v Italiji

Zaščitena naravna območja so bila v Italiji določena z zakonom 349/1991, ki predvideva sledeče skupine zavarovanih ekosistemov: Glede na obseg.

Novo!!: Populacija (biologija) in Zaščitena naravna območja v Italiji · Poglej več »

Zalivska mačka

Zalivska mačka (znanstveno ime Catopuma badia) je majhna divja mačka, ki prebiva na otoku Borneo, kjer velja za endemično vrsto.

Novo!!: Populacija (biologija) in Zalivska mačka · Poglej več »

Zelena žaba

Zelena žaba (znanstveno ime Pelophylax kl. esculentus, prej Rana kl. esculenta) je pogosta evropska žaba.

Novo!!: Populacija (biologija) in Zelena žaba · Poglej več »

Zelena deva

Zelena deva (znanstveno ime Aeshna viridis) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena v Severni Evropi ter evropskem delu Rusije do zahodne Sibirije.

Novo!!: Populacija (biologija) in Zelena deva · Poglej več »

Zelena listna stenica

Zelena listna stenica (znanstveno ime Palomena prasina) je stenica iz družine ščitastih stenic, ki je pogosta v Evropi, razširjena pa je tudi v preostanku Palearktike.

Novo!!: Populacija (biologija) in Zelena listna stenica · Poglej več »

Zelena smrdljivka

Zelena smrdljivka (znanstveno ime Nezara viridula) je rastlinojeda vrsta stenic iz družine ščitastih stenic, ki je razširjena v tropskih in zmernih predelih sveta.

Novo!!: Populacija (biologija) in Zelena smrdljivka · Poglej več »

Zgodovina biologije

Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.

Novo!!: Populacija (biologija) in Zgodovina biologije · Poglej več »

Zlata krastača

Zlata krastača (znanstveno ime Incilius periglenes) je bila vrsta krastače, nekoč pogosta na območju višinskih deževnih gozdov nad mestom Monteverde v Kostariki, na nadmorskih višinah med 1500 in 1620 m. Vrsto je leta 1966 opisal herpetolog Jay Savage, ki je dobil primerke od lokalnih prebivalcev in leta tudi 1964 sam obiskal območje.

Novo!!: Populacija (biologija) in Zlata krastača · Poglej več »

Preusmerja sem:

Dinamika številčnosti populacije, Populacija (ekologija), Socialna struktura populacije, Spolna struktura populacije, Starostna struktura populacije.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »