Populacija (biologija)

Populacija je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki zasedajo nek prostor v nekem času.

Uporabi AI

Kazalo

1. 221 odnosi: Afriški beloprsi jež, Albatrosi, Alel, Alleejev učinek, Ameriški škržatek, Anemofilija, Anoplolepis gracilipes, Antibiotik, Azijski slon, Ščitaste stenice, Šoja, Šuštarji, Švab, Žagarica, Čevljekljun, Čopasti ponirek, Črni kamenjak, Črni močeril, Črno morje, Bela štorklja, Beloglavi jastreb, Beloveška pušča, Bioindikator, Biološki nadzor škodljivcev, Biologija človeka, Biotska raznovrstnost, Biotski potencial, Bleščeči zmotec, Bledi kresničar, Bosanski planinski konj, Brachypelma vagans, Brazdasti kit, Breguljka, Brzični škratec, Cactoblastis cactorum, Caenorhabditis elegans, CRISPR, Crozetovi otoki, Debeloroga ovca, Deseteronožci, Dodo, Dolgorepka, Domača mačka, Domači pes, Dristavični spreletavec, Drobnovratnik, Dvodomnost, Ekologija populacije, Ekotip, Enodnevnice, ... Razširi indeks (171 več) » « Shrink indeks

Afriški beloprsi jež

Afriški beloprsi jež Samička v alžirski sivi barvi Afriški beloprsi jež je vrsta ježa, ki ga pojmujemo kot udomačenega ježa.

Poglej Populacija (biologija) in Afriški beloprsi jež

Albatrosi

Albatrosi (znanstveno ime Diomedeidae) so družina velikih morskih ptic iz reda cevonoscev, razširjena zlasti po južnih oceanih.

Poglej Populacija (biologija) in Albatrosi

Alel

Alel je ena od različic istega gena na genskem lokusu, ki so prisotne v populaciji osebkov iste vrste.

Poglej Populacija (biologija) in Alel

Alleejev učinek

Vrsta ima največjo sposobnost obstanka pri srednji gostoti populacije; pri šibkem Alleejevem učinku ima vrsta pri nizki gostoti še vedno pozitivno rast, pri močnem učinku pa vrsti pod določeno mejo (X*) grozi izumrtje. Alleejev učinek opisuje pozitivno odvisnost sposobnosti obstanka vrste od gostote populacije.

Poglej Populacija (biologija) in Alleejev učinek

Ameriški škržatek

Ameriški škržatek (znanstveno ime Scaphoideus titanus) je žuželka iz družine malih škržatkov, izvorno razširjena po Severni Ameriki, ki se prehranjuje z rastlinami iz družine vinikovk.

Poglej Populacija (biologija) in Ameriški škržatek

Anemofilija

Anemofilija (manj ustrezno anemogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem se pelod prenaša z vetrom.

Poglej Populacija (biologija) in Anemofilija

Anoplolepis gracilipes

Anoplolepis gracilipes je vrsta mravlje, razširjena po tropskih in subtropskih predelih sveta.

Poglej Populacija (biologija) in Anoplolepis gracilipes

Antibiotik

difundira iz diska, položenega na gojišče, okoli katerega nastane cona inhibicije Prótibaktêrijska učinkovína ali antibiótik je kemijska spojina, ki zavira rast ali povzroča propad bakterij.

Poglej Populacija (biologija) in Antibiotik

Azijski slon

Azijski slon (znanstveno ime Elephas maximus), včasih poznan tudi po imenu svoje tipske podvrste (indijski slon) je ena od treh danes živečih vrst slona in edina še živeča vrsta rodu Elephas.

Poglej Populacija (biologija) in Azijski slon

Ščitaste stenice

Ščitaste stenice (znanstveno ime Pentatomidae, grško pente - pet + tomos - člen + pripona -idae), pogovorno tudi smrdljivci, so družina stenic, v katero se uvršča okoli 4100 danes živečih opisanih vrst žuželk; po številu vrst so največja družina v sorodstvu ščitastih stenic.

Poglej Populacija (biologija) in Ščitaste stenice

Šoja

'' Garrulus glandarius '' Šoja (znanstveno ime Garrulus glandarius) je ptič iz družine vranov, razširjen po večjem delu Evrazije in v Severni Afriki.

Poglej Populacija (biologija) in Šoja

Šuštarji

Šuštarji (znanstveno ime Pyrrhocoridae) so po vsem svetu razširjena družina stenic z več kot 300 vrstami.

Poglej Populacija (biologija) in Šuštarji

Švab

Švab ali nemški ščurek (znanstveno ime Blattella germanica) je vrsta ščurka iz družine Ectobiidae, znan predvsem kot eden najpomembnejših škodljivcev med ščurki, ki je pogost prebivalec človekovih bivališč po vsem svetu.

Poglej Populacija (biologija) in Švab

Žagarica

Žagarica (znanstveno ime Saga pedo) je kobilica iz družine cvrčalk, razširjena v evropskem delu Sredozemlja in v Aziji. Je travniška vrsta, brez kril, ki lahko doseže tudi do 12 cm v dolžino, s čimer je ena največjih evropskih žuželk. Med kobilicami je posebnost v več pogledih.

Poglej Populacija (biologija) in Žagarica

Čevljekljun

Čevljekljun (znanstveno ime Balaeniceps rex) je ptič iz reda močvirnikov, ki živi v vlažnih tropskih predelih Vzhodne Afrike, prepoznaven pa je predvsem po telesni velikosti in ogromnem, čevlju podobnem kljunu, po katerem je dobil tudi ime.

Poglej Populacija (biologija) in Čevljekljun

Čopasti ponirek

Čopasti ponirek (znanstveno ime Podiceps cristatus) je vodni ptič iz družine ponirkov (Podicipedidae).

Poglej Populacija (biologija) in Čopasti ponirek

Črni kamenjak

Črni kamenjak (znanstveno ime Sympetrum danae) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po hladnejših predelih severne poloble.

Poglej Populacija (biologija) in Črni kamenjak

Črni močeril

Črni močeril ali črna človeška ribica (znanstveno ime Proteus anguinus parkelj) je jamska dvoživka, podvrsta človeške ribice, ki živi v podzemnih vodah Bele krajine.

Poglej Populacija (biologija) in Črni močeril

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Poglej Populacija (biologija) in Črno morje

Bela štorklja

Bližnji posnetek glave odrasle štorklje Bela štorklja v letu Bela štorklja, v vsakdanji rabi pogosto samo »štorklja« (znanstveno ime Ciconia ciconia) je velika in dobro znana ptica selivka iz družine štorkelj (Ciconiidae), ki gnezdi v Evropi, Zahodni in Srednji Aziji ter severozahodni Afriki.

Poglej Populacija (biologija) in Bela štorklja

Beloglavi jastreb

Beloglávi jástreb (znanstveno ime Gyps fulvus) je ujeda iz družine kraguljev, predstavnik jastrebov Starega sveta.

Poglej Populacija (biologija) in Beloglavi jastreb

Beloveška pušča

Beloveška pušča (Белавежская пушча, Biełavježskaja pušča; Puszcza Białowieska; Беловежская пуща, Belovežskaja pušča) oz.

Poglej Populacija (biologija) in Beloveška pušča

Bioindikator

Primer bioindikatorskega organizma so lišaji, ki so občutljivi na onesnaženje zraka Bioindikator je organizem, ki ga uporabljamo za oceno (»indikacijo«) stanja določenega ekosistema.

Poglej Populacija (biologija) in Bioindikator

Biološki nadzor škodljivcev

mrzlice denga Biološki nadzor škodljivcev oz.

Poglej Populacija (biologija) in Biološki nadzor škodljivcev

Biologija človeka

Biologija človeka je interdisciplinarna veda, ki združuje biologijo, fizično antropologijo in medicino, predmet preučevanja katere je človek.

Poglej Populacija (biologija) in Biologija človeka

Biotska raznovrstnost

Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.

Poglej Populacija (biologija) in Biotska raznovrstnost

Biotski potencial

Biotski potencial je največja zmožnost rasti populacije v idealnih razmerah, torej z neomejenim prostorom in virom hrane ter odsotnostjo plenilcev in patogenov.

Poglej Populacija (biologija) in Biotski potencial

Bleščeči zmotec

Bleščeči zmotec (znanstveno ime Enallagma cyathigerum) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po skoraj vsej Palearktiki.

Poglej Populacija (biologija) in Bleščeči zmotec

Bledi kresničar

Bledi kresničar (znanstveno ime Ischnura pumilio) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen zlasti v Evropi.

Poglej Populacija (biologija) in Bledi kresničar

Bosanski planinski konj

Bosanski planinski konj, občasno tudi samo planinski konj, domači konj in bosanski konj, je stara balkanska pasma konj, ki se v majhnem številu pojavlja v državah nekdanje Jugoslavije.

Poglej Populacija (biologija) in Bosanski planinski konj

Brachypelma vagans

Brachypelma vagans je pajek iz družine ptičjih pajkov, znan tudi pod imenom Mexican red rump (mehiški rdeči zadek, po rdečih dlakah na zadku - abdomnu) ali Mexican black velvet.

Poglej Populacija (biologija) in Brachypelma vagans

Brazdasti kit

Brazdasti kit (znanstveno ime Balaenoptera physalus) je vrsta kita iz družine brazdastih kitov, razširjena po vseh svetovnih oceanih.

Poglej Populacija (biologija) in Brazdasti kit

Breguljka

Breguljka (znanstveno ime Riparia riparia) je ena najmanjših predstavnic družine lastovk, ki gnezdi po vsej Evropi in Sredozemlju ter delu Severne Amerike, pozimi pa se seli južno, na jug in vzhod Afrike, Južno Azijo ter Južno Ameriko.

Poglej Populacija (biologija) in Breguljka

Brzični škratec

Brzični škratec (znanstveno ime Coenagrion mercuriale) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po Zahodni Evropi in Magrebu v Severni Afriki.

Poglej Populacija (biologija) in Brzični škratec

Cactoblastis cactorum

''Cactoblastis cactorum'' Cactoblastis cactorum je nočni metulj iz družine vešč (Pyralidae), ki v naravi zajeda kaktuse, predvsem opuncije.

Poglej Populacija (biologija) in Cactoblastis cactorum

Caenorhabditis elegans

Caenorhabditis elegans (običajno okrajšana kot C. elegans) je vrsta gliste iz družine ogorčic (Rhabditidae), ki živi v prsti v zmernem podnebnem pasu in se prehranjuje z bakterijami, ki rastejo na razpadajočem rastlinskem materialu (torej ni zajedavska).

Poglej Populacija (biologija) in Caenorhabditis elegans

CRISPR

sličica CRISPR (okrajšava za clustered regularly interspaced short palindromic repeats, slovensko gruče enakomerno prekinjenih kratkih palindromnih ponovitev) je družina zaporedij DNA v genomih prokariontskih organizmov, kot so bakterije in arheje.

Poglej Populacija (biologija) in CRISPR

Crozetovi otoki

Zemljevid Crozetovi otoki (francosko Îles Crozet) so skupina podantarktičnih otokov, ki ležijo v južnem Indijskem oceanu, politično pa pripadajo Francoskim južnim in antarktičnim ozemljem.

Poglej Populacija (biologija) in Crozetovi otoki

Debeloroga ovca

Debeloroga ovca (znanstveno ime Ovis canadensis) je ena od treh vrst gorskih ovac.

Poglej Populacija (biologija) in Debeloroga ovca

Deseteronožci

Deseteronožci (znanstveno ime Decapoda) so red rakov, v katerega uvrščamo okoli 14.000 danes živečih opisanih vrst, kar predstavlja skoraj četrtino vseh znanih vrst rakov, in so najprepoznavnejša skupina med njimi.

Poglej Populacija (biologija) in Deseteronožci

Dodo

Dodo (znanstveno ime Raphus cucullatus) je bil ptič neletalec iz družine golobov, ki je živel na otoku Mavricij.

Poglej Populacija (biologija) in Dodo

Dolgorepka

Dolgorepka (znanstveno ime Aegithalos caudatus) je majhen ptič pevec iz družine dolgorepk (Aegithalidae).

Poglej Populacija (biologija) in Dolgorepka

Domača mačka

Odrasla mačka Domača mačka (znanstveno ime Felis catus, redko Felis silvestris catus) je domača žival iz družine mačk.

Poglej Populacija (biologija) in Domača mačka

Domači pes

Domači pès (znanstveno ime Canis lupus familiaris) je štirinožni sesalec iz družine psov, podvrsta volka, ki so jo udomačili pred skoraj 15.000 leti in je bil prva udomačena žival.

Poglej Populacija (biologija) in Domači pes

Dristavični spreletavec

Dristavični spreletavec (znanstveno ime Leucorrhinia pectoralis) je predstavnik raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjen po večjem delu Palearktike.

Poglej Populacija (biologija) in Dristavični spreletavec

Drobnovratnik

Drobnovratnik (znanstveno ime Leptodirus hochenwartii, pogosto zapisan tudi kot L. hohenwarti), edina vrsta iz rodu Leptodirus (grško leptos - ozek, deiros - vrat), je prvi opisani jamski hrošč na svetu.

Poglej Populacija (biologija) in Drobnovratnik

Dvodomnost

Dvodomnost ali diecičnost je lastnost vrste, pri kateri lahko ločimo individualne moške in ženske osebke.

Poglej Populacija (biologija) in Dvodomnost

Ekologija populacije

Ekologija populacije ali populacijska ekologija je pomembno področje ekologije, ki se ukvarja z dinamiko populacij vrst in kako te populacije vplivajo na okolja, v katerih delujejo.

Poglej Populacija (biologija) in Ekologija populacije

Ekotip

mahu vrste ''Physcomitrella patens'' Ekotip je populacija neke vrste organizmov, ki se fenotipsko razlikuje od druge populacije iste vrste živeče v drugačnih razmerah okolja, kot so drugačna sestava biocenoze in drugačne talne ter podnebne razmere.

Poglej Populacija (biologija) in Ekotip

Enodnevnice

Enodnévnice (znanstveno ime Ephemeroptera; grško ephemeros - kratkoživeč + pteron - krilo) so red žuželk s približno 2500 opisanimi vrstami.

Poglej Populacija (biologija) in Enodnevnice

Ernst Mayr

Ernst Walter Mayr, nemško-ameriški biolog, raziskovalec in filozof znanosti, * 5. julij 1904, Kempten, Nemčija, † 3. februar 2005, Bedford, Massachusetts, ZDA.

Poglej Populacija (biologija) in Ernst Mayr

Etiopski kozorog

Etiópski kozoróg (znanstveno ime Capra walie) je divja koza z velikimi rogovi, ki živi na ozkih skalnih policah Simienskega gorovja v severni Etiopiji na približno 2.500 do 4.500 m nadmorske višine.

Poglej Populacija (biologija) in Etiopski kozorog

Evolucija

Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Poglej Populacija (biologija) in Evolucija

Evropska snežna voluharica

Evrópska snéžna volúharica (znanstveno ime Chionomys nivalis) je razširjena v južni in srednji Evropi in manj v Aziji.

Poglej Populacija (biologija) in Evropska snežna voluharica

Fenek

Fenek ali puščavska lisica (znanstveno ime Vulpes zerda) je majhna lisica, ki živi v saharskem delu severne Afrike in na Arabskem polotoku.

Poglej Populacija (biologija) in Fenek

Francis Peyton Rous

(Francis) Peyton Rous, ameriški patolog in virolog, Nobelovec, * 5. oktober 1879, Baltimore, Maryland, Združene države Amerike, † 16. februar 1970, New York.

Poglej Populacija (biologija) in Francis Peyton Rous

Frizija

Frizija (Fryslân) je pokrajina na Nizozemskem, ki se nahaja v severnem delu države.

Poglej Populacija (biologija) in Frizija

Galapaški pingvin

Galapaški pingvin (znanstveno ime Spheniscus mendiculus) je vrsta pingvina, ki živi samo na Galapaškem otočju v Tihem oceanu, s čimer je najseverneje razširjen pingvin in edini, ki uspeva ob ekvatorju.

Poglej Populacija (biologija) in Galapaški pingvin

Geertruidenberg

''Nizozemski topografski zemljevid občine Geertruidenberg, junij 2015'' Geertruidenberg je mesto in občina v provinci Severni Brabant na jugu Nizozemske.

Poglej Populacija (biologija) in Geertruidenberg

Genetika

Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.

Poglej Populacija (biologija) in Genetika

Gregor Mendel

Gregor Johann Mendel, avstrijsko-češki duhovnik in znanstvenik, pionir genetike, * 20. julij 1822, Heinzendorf bei Odrau, Avstrijsko cesarstvo (danes Hynčice, Češka), † 6. januar 1884, Brno, Avstro-Ogrska (danes Češka).

Poglej Populacija (biologija) in Gregor Mendel

Groningen (provinca)

Category:Articles with short description Category:Short description is different from Wikidata Category:Pages using infobox settlement with bad settlement type Groningen (Gronings) je najbolj severovzhodna provinca Nizozemske.

Poglej Populacija (biologija) in Groningen (provinca)

Hardy-Weinbergovo načelo

ordinata) v populaciji Hardy-Weinbergovo načelo (tudi Hardy-Weinbergovo pravilo, Hardy-Weinbergov zakon ali Hardy-Weinbergov izrek) je v populacijski genetiki načelo, ki pravi, da so razmerja med zastopanostjo (frekvenco) alelov in genotipov v populaciji konstantna, če nanje deluje samo naključno prerazporejanje teh alelov pri nastanku spolnih celic in njihovo naključno kombiniranje ob oploditvi.

Poglej Populacija (biologija) in Hardy-Weinbergovo načelo

Herkul (hrošč)

Herkul (znanstveno ime Dynastes hercules) je vrsta hrošča iz družine skarabejev, razširjena po tropskih gozdovih Srednje Amerike, Malih Antilov in severnega dela Južne Amerike.

Poglej Populacija (biologija) in Herkul (hrošč)

Hitlerjev brezokec

Hitlerjev brezokec (znanstveno ime Anophthalmus hitleri) je jamski hrošč iz družine krešičev (Carabidae), slovenski endemit, ki so ga odkrili samo v nekaj jamah na Celjskem.

Poglej Populacija (biologija) in Hitlerjev brezokec

Hormonski motilec

Hormonski motilci ali endokríni disrúptorji, tudi motilci (delovanja) endokrinega sistema (MES) (tudi, ali) so sintetične snovi, ki spremenijo delovanje endokrinega oz.

Poglej Populacija (biologija) in Hormonski motilec

Horvatova kuščarica

Horvatova, velebitska ali gorska kuščarica (znanstveno ime Iberolacerta horvathi) je plazilec iz družine kuščaric (Lacertidae).

Poglej Populacija (biologija) in Horvatova kuščarica

Hrošči

Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).

Poglej Populacija (biologija) in Hrošči

Inia araguaiaensis

Inia araguaiaensis je vrsta rečnega delfina, razširjena v porečju reke Aragvaja in verjetno tudi reke Tokantins v Južni Ameriki.

Poglej Populacija (biologija) in Inia araguaiaensis

Jamski medved

Lobanja Jamski medved (znanstveno ime Ursus spelaeus) je izumrla vrsta medveda, ki je živela v večjem delu Evrope v pleistocenu in izumrla ob začetku vrhunca zadnje ledene dobe pred približno 27.500 leti.

Poglej Populacija (biologija) in Jamski medved

Južna zverca

Južna zverca (znanstveno ime Lestes macrostigma) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine zverc, razširjen po južni polovici Evrope in v Srednji Aziji.

Poglej Populacija (biologija) in Južna zverca

Kačji pastirji

Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh.

Poglej Populacija (biologija) in Kačji pastirji

Kakapo

Kakapo (iz maorske besede kākāpō, dobesedno »nočna papiga«, znanstveno ime Strigops habroptilus) ali sovji papagaj je neleteča in nočno aktivna vrsta papige, ki živi samo na Novi Zelandiji.

Poglej Populacija (biologija) in Kakapo

Kaparji

Kaparji (znanstveno ime Coccoidea), so naddružina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred prsokljuncev, sestavlja pa jo okoli 8000 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Populacija (biologija) in Kaparji

Kapibara

Kapibára (znanstveno ime Hydrochoerus hydrochaeris) je največji še živeči predstavnik glodavcev na svetu, ki živi v vlažnih predelih večjega dela Južne Amerike.

Poglej Populacija (biologija) in Kapibara

Kaspijsko jezero

Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.

Poglej Populacija (biologija) in Kaspijsko jezero

Kit grbavec

Kit grbavec (znanstveno ime Megaptera novaeangliae) je vrsta kita iz družine brazdastih kitov, razširjena po vseh svetovnih oceanih.

Poglej Populacija (biologija) in Kit grbavec

Kitajski rečni delfin

Kitajski rečni delfin ali jangceška pliskavka (znanstveno ime Lipotes vexillifer) je sladkovodni delfin, ki je živel le v reki Jangce na Kitajskem.

Poglej Populacija (biologija) in Kitajski rečni delfin

Kitovec

Kitovec, tudi orjaški kitovec (znanstveno ime Rhincodon typus), je počasi plavajoč morski pes, ki se prehranjuje filtratorsko in je največja danes živeča vrsta rib.

Poglej Populacija (biologija) in Kitovec

Klopi

Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).

Poglej Populacija (biologija) in Klopi

Koala

Koala (znanstveno ime Phascolarctos cinereus) je rastlinojedi drevesni vrečar, ki izvira iz Avstralije in je edini danes živeči predstavnik družine Phascolarctidae. Koale bivajo v vzhodni in jugovzhodni Avstraliji v evkaliptovih gozdovih. So samotarske živali, ki so pretežno aktivne zvečer in ponoči.

Poglej Populacija (biologija) in Koala

Koščični škratec

Koščični škratec (znanstveno ime Coenagrion ornatum) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po Evropi in delu Jugozahodne Azije.

Poglej Populacija (biologija) in Koščični škratec

Kobilice

Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho - raven, pteron - krilo) so red žuželk z več kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih.

Poglej Populacija (biologija) in Kobilice

Komarji

Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Populacija (biologija) in Komarji

Konopljino olje

Konopljino olje (nekdaj konopljeno olje) je stiskano iz semen konoplje (kanabisa) rastlin, ne glede na sev konoplje.

Poglej Populacija (biologija) in Konopljino olje

Kozjanski regijski park

Kozjanski regijski park je bil ustanovljen leta 1981 s posebnim zakonom kot Spominski park Trebče.

Poglej Populacija (biologija) in Kozjanski regijski park

Kozorog

Kozorog je poimenovanje, ki se uporablja za več vrst divjih gorskih koz (Capra) z velikimi zakrivljenimi rogovi.

Poglej Populacija (biologija) in Kozorog

Kraški škrgonožec

Kraški škrgonožec (znanstveno ime Chirocephalus croaticus) je vrsta sladkovodnih rakov iz reda škrgonožcev.

Poglej Populacija (biologija) in Kraški škrgonožec

Krajinski park Goričko

Krajinski park Goričko je bil ustanovljen 9. oktobra 2003 in je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko – Őrség – Raab.

Poglej Populacija (biologija) in Krajinski park Goričko

Kranjska kuščarica

Kranjska kuščarica (znanstveno ime Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) je podvrsta živorodne kuščarice.

Poglej Populacija (biologija) in Kranjska kuščarica

Krekovt

Krekovt (znanstveno ime Nucifraga caryocatactes) je ptič iz družine vranov, ki gnezdi v smrekovih gozdovih po večjem delu Evrazije, vendar potrebuje prisotnost leske ali cemprina za zimsko prehrano.

Poglej Populacija (biologija) in Krekovt

Krokar

Krokar (znanstveno ime Corvus corax) je ptič pevec iz družine vranov, ki gnezdi po večini severne poloble.

Poglej Populacija (biologija) in Krokar

Kukavica

Kukavica (znanstveno ime Cuculus canorus) je ptič iz družine kukavic, ki gnezdi v Evropi in Aziji.

Poglej Populacija (biologija) in Kukavica

Lepenci

Lepenci (tudi lepenjci; znanstveno ime Chrysomelidae) so velika družina vsejedih hroščev (Polyphaga), v katero uvrščamo okoli 35.000 opisanih vrst hroščev.

Poglej Populacija (biologija) in Lepenci

Lignji

Lignji (znanstveno ime Teuthida, v nekaterih virih tudi Teuthoidea) so red mehkužcev iz razreda glavonožcev, v katerega uvrščamo približno 300 danes živečih vrst, ki živijo v svetovnih morjih in oceanih.

Poglej Populacija (biologija) in Lignji

Listne uši

Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so naddružina polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 4.000 danes živečih opisanih vrst žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom.

Poglej Populacija (biologija) in Listne uši

Listni zavrtač divjega kostanja

Listni zavrtač divjega kostanja ali kostanjev zavitkar (znanstveno ime Cameraria ohridella) je vrsta nočnih metuljev iz družine zavitkarjev, razširjena po večjem delu Evrope.

Poglej Populacija (biologija) in Listni zavrtač divjega kostanja

Lorkovićev rjavček

Lorkovićev rjavček, tudi karavanški rjavček (znanstveno ime Erebia calcaria) je endemična vrsta metulja, ki ga najdemo samo v zahodnih Karavankah, Julijskih in Karnijskih Alpah.

Poglej Populacija (biologija) in Lorkovićev rjavček

Majski hrošč

Majski hrošč, tudi poljski majski hrošč (znanstveno ime Melolontha melolontha), je vrsta hroščev iz družine skarabejev, razširjena po Evropi in Mali Aziji.

Poglej Populacija (biologija) in Majski hrošč

Mali modrač

Mali modrač (znanstveno ime Orthetrum coerulescens) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po večjem delu zahodne Palearktike.

Poglej Populacija (biologija) in Mali modrač

Melitaea vedica

Melitaea vedica je dnevni metulj iz družine pisančkov, znan samo z nekaj lokalitet na jugovzhodnih obronkih gorovja Gegam v Armeniji, kar pomeni, da je armenski endemit.

Poglej Populacija (biologija) in Melitaea vedica

Metoda lova, označevanja in ponovnega ulova

240x240_pik Metoda lova, označevanja in ponovnega ulova.

Poglej Populacija (biologija) in Metoda lova, označevanja in ponovnega ulova

Metulji

Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).

Poglej Populacija (biologija) in Metulji

Močvirska sklednica

Močvirska sklednica (znanstveno ime Emys orbicularis) je želva iz družine sklednic (Emydidae), ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah Južne in Srednje Evrope, Zahodne Azije ter Severne Afrike.

Poglej Populacija (biologija) in Močvirska sklednica

Modri bleščavec

Modri bleščavec (znanstveno ime Calopteryx virgo) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine bleščavcev, ki živi v Evropi.

Poglej Populacija (biologija) in Modri bleščavec

Modrinka

Modrinka (znanstveno ime Zicrona caerulea) je vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, razširjena po večjem delu Evrazije in Severne Amerike.

Poglej Populacija (biologija) in Modrinka

Mokož

Mokož (znanstveno ime Rallus aquaticus) je ptič iz družine tukalic, ki gnezdi v zaraščenih mokriščih v večjem delu Evrope in Azije ter v Severni Afriki.

Poglej Populacija (biologija) in Mokož

Morska biologija

Koralni grebeni so kompleksni morski ekosistemi z izredno biotsko raznovrstnostjo Morska biologija ali biologija morja je panoga biologije, ki se ukvarja s preučevanjem organizmov, živečih v morjih, oceanih in drugih slanih ter polslanih (brakičnih) vodah.

Poglej Populacija (biologija) in Morska biologija

Morske vetrnice

Morske vetrnice (znanstveno ime Actiniaria) so skupina plenilskih ožigalkarjev z valjastim ali vrečastim telesom, ki živijo pritrjene na morsko dno.

Poglej Populacija (biologija) in Morske vetrnice

Mravlje

Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Populacija (biologija) in Mravlje

Najmanj ogrožena vrsta

Najmanj ogrožena vrsta (angleško Least Concern, okrajšava LC) je kategorija Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), v katero sodijo živeče vrste ali nižji taksoni, ki niso uvrščeni v nobeno drugo kategorijo ogroženosti.

Poglej Populacija (biologija) in Najmanj ogrožena vrsta

Naravni izbor

Naravni izbor v populaciji za temno obarvanost Naravno odbiranje, naravno izbiranje ali naravni izbor, s tujko naravna selekcija, je proces, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje.

Poglej Populacija (biologija) in Naravni izbor

Narod

Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.

Poglej Populacija (biologija) in Narod

Narodni park Écrins

Narodni park Écrins Ledenik Arsine z jezerom Narodni park Écrins je francoski narodni park v Alpah, ustanovljen leta 1973.

Poglej Populacija (biologija) in Narodni park Écrins

Navadna tenčičarica

Navadna tenčičarica (znanstveno ime Chrysoperla carnea) je žuželka iz družine tenčičaric, razširjena po večjem delu severne poloble.

Poglej Populacija (biologija) in Navadna tenčičarica

Navadni macesen

Navadni macesen tudi evropski macesen (znanstveno ime Larix decidua) je vrsta macesna, razširjena na območju gorstev srednje Evrope, v Alpah in Karpatih.

Poglej Populacija (biologija) in Navadni macesen

Nektur

Nektur (znanstveno ime Necturus) je rod dvoživk, ki poseljuje površinske vode vzhodnega dela Združenih držav Amerike.

Poglej Populacija (biologija) in Nektur

Nessie

Skice Nessie, narisane po pričevanjih Nessie ali pošast iz jezera Loch Ness je nedokazano mistično vodno bitje, za katero nekateri trdijo, da živi v tem podvodnem volumnu največjem britanskem (škotskem) jezeru.

Poglej Populacija (biologija) in Nessie

Njivska gos

Njivska gos (znanstveno ime Anser fabalis) je vrsta gosi, ki gnezdi v Severni Evropi in Severni Aziji.

Poglej Populacija (biologija) in Njivska gos

Noj

Noj (znanstveno ime Struthio camelus) je ptič neletalec, ki izvira iz Afrike in je ena od dveh vrst reda nojevcev, ki obe spadata v družino nojev (Struthionidae) ter rodu Struthio.

Poglej Populacija (biologija) in Noj

O nastanku vrst

O nastanku vrst (s polnim naslovom O nastanku vrst z naravnim izborom ali ohranjanje boljših pasem v boju za obstanek/O nastanku vrst z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje, v izvirniku) je knjiga znanstvenika Charlesa Darwina, ki je prvič izšla 24.

Poglej Populacija (biologija) in O nastanku vrst

Obročkanje ptic

grilčku s posebnim orodjem Obročkanje ptic je v ornitologiji metoda za preučevanje selitev ptic, pri kateri raziskovalec pritrdi kovinski ali plastičen obroček na nogo ali perut ptiča, nakar ga izpusti nazaj v divjino.

Poglej Populacija (biologija) in Obročkanje ptic

Ogrožene vrste

Ogrožene vrste so tisti primerki flore in favne na Zemlji, ki jim grozi izumrtje zaradi človeškega vpliva ali naravnih dejavnikov.

Poglej Populacija (biologija) in Ogrožene vrste

Oleandrovec

Oleandrovec (znanstveno ime Daphnis nerii) je vrsta nočnih metuljev iz družine veščcev, razširjen predvsem po Afriki in južnem delu Azije, od koder se poleti del populacije odseli v Evropo vse do Skandinavije na severu.

Poglej Populacija (biologija) in Oleandrovec

Ontogenetski premik niše

Ontogenetski premik niše (s krajšavo ONS, iz angleškega izvirnika ontogenetic niche shift) je ekološki fenomen, ko organizem (običajno iz živalskega taksona) med ontogenijo (svojim razvojem) spremeni svojo prehrano ali habitat.

Poglej Populacija (biologija) in Ontogenetski premik niše

Orinoška pliskavka

Orinoška pliskavka (znanstveno ime Inia geoffrensis) je vrsta rečnega delfina, ki je razširjena v porečju Amazonke in Orinoka v Južni Ameriki.

Poglej Populacija (biologija) in Orinoška pliskavka

Orjaška gozdna svinja

Orjaška gozdna svinja (znanstveno ime Hylochoerus meinertzhageni) je edina vrsta, ki pripada rodu Hylochoerus.

Poglej Populacija (biologija) in Orjaška gozdna svinja

Orjaški panda

Orjáški ali véliki pánda (znanstveno ime Ailuropoda melanoleuca) je sesalec, ki ga navadno uvrščajo v družino medvedov, Ursidae.

Poglej Populacija (biologija) in Orjaški panda

Pajki

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.

Poglej Populacija (biologija) in Pajki

Partenogeneza

ličink vsak dan Pártenogéneza (iz grških besed παρθένος parthenos - »devica« in γένεσις genesis - »stvaritev«), tudi jalorodnost ali deviškorodnost, je vrsta nespolnega razmnoževanja, pri katerem pride do razvoja zarodka iz jajčne celice brez oploditve.

Poglej Populacija (biologija) in Partenogeneza

Pasana

Pasana ali južnoafriška bajza (znanstveno ime Oryx gazella) je vrsta grivaste antilope, ki živi v sezonsko sušnih predelih Južne Afrike.

Poglej Populacija (biologija) in Pasana

Pasasti bleščavec

Pasasti bleščavec (znanstveno ime Calopteryx splendens) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine bleščavcev, razširjen po večjem delu Evrope in proti vzhodu do osrednje Sibirije.

Poglej Populacija (biologija) in Pasasti bleščavec

Pasma

pasjih pasem Pásma je skupina domačih živali iste vrste, ki se po vedenjskih lastnostih, videzu in drugih značilnostih razlikujejo od drugih predstavnikov iste vrste.

Poglej Populacija (biologija) in Pasma

Pedici

Pedici (znanstveno ime Geometridae) so velika družina nočnih metuljev, v katero uvrščamo okoli 21.000 opisanih vrst.

Poglej Populacija (biologija) in Pedici

Pegasti lesketnik

Pegasti ali lisasti lesketnik (znanstveno ime Somatochlora flavomaculata) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine lebduhov, razširjena po večini Evrope in na zahodu Sibirije.

Poglej Populacija (biologija) in Pegasti lesketnik

Pipreola pulchra

Pipreola pulchra je vrsta ptičev pevcev iz družine kičevcev, ki je razširjena v vlažnih gorskih gozdovih ob vzhodnem robu Andov v Peruju.

Poglej Populacija (biologija) in Pipreola pulchra

Platnica (riba)

Platnica (znanstveno ime Rutilus pigus virgo) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae), endemit donavskega porečja.

Poglej Populacija (biologija) in Platnica (riba)

Polonice

Polonice (znanstveno ime Coccinellidae) so družina hroščev, v katero uvrščamo okoli 5.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Populacija (biologija) in Polonice

Popotni porečnik

Popotni porečnik (znanstveno ime Gomphus vulgatissimus) je predstavnik raznokrilih kačjih pastirjev iz družine porečnikov, razširjen po večjem delu Evrope.

Poglej Populacija (biologija) in Popotni porečnik

Populacija (razločitev)

Populacija je lahko.

Poglej Populacija (biologija) in Populacija (razločitev)

Posavski konj

Posavski konj Oddelek za zootehniko, UL BF.

Poglej Populacija (biologija) in Posavski konj

Potencialno ogrožena vrsta

Potencialno ogrožena vrsta (angleško Near Threatened, okrajšava NT) je kategorija Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), v katero sodijo živeče vrste ali nižji taksoni, za katere obstaja verjetnost, da bodo postali ogroženi v bližnji prihodnosti.

Poglej Populacija (biologija) in Potencialno ogrožena vrsta

Prave cvrčalke

Prave cvrčalke (znanstveno ime Tettigoniidae) so velika družina kobilic dolgotipalčnic, med katere uvrščamo približno 6000 danes znanih opisanih vrst, ki živijo po vsem svetu.

Poglej Populacija (biologija) in Prave cvrčalke

Prave muhe

Prave muhe (znanstveno ime Muscidae) so družina dvokrilcev, ki jo uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk (Brachycera), sestavlja pa jo okoli 4000 danes živečih opisanih vrst, med katere uvrščamo domačo muho (Musca domestica) in druge znane vrste muh.

Poglej Populacija (biologija) in Prave muhe

Priba

Priba (znanstveno ime Vanellus vanellus) je ptič iz družine deževnikov, ki gnezdi v območjih Evrazije z zmernim podnebjem, izven obdobja gnezditve pa se odseli južneje, do Severne Afrike, Indije in delov Kitajske.

Poglej Populacija (biologija) in Priba

Pritlikavi kormoran

Pritlikavi kormoran (znanstveno ime Microcarbo pygmaeus) je ptič iz družine kormoranov, ki gnezdi v Jugovzhodni Evropi in Jugozahodni Aziji.

Poglej Populacija (biologija) in Pritlikavi kormoran

Ptičja direktiva

Ptičja direktiva je neformalno ime za Direktivo Sveta 79/409/EGS z dne 2.

Poglej Populacija (biologija) in Ptičja direktiva

Puma

Puma (znanstveno ime Puma concolor) ali z drugimi besedami tudi »gorski lev« ali »panter«, je sesalec iz družine mačk (Felidae), ki spadajo med red zveri.

Poglej Populacija (biologija) in Puma

Rani plamenec

Rani plamenec (znanstveno ime Pyrrhosoma nymphula) je enakokrili kačji pastir iz družine škratcev (Coenagrionidae), eden najbolj razširjenih evropskih kačjih pastirjev, ki živi od juga Balkanskega polotoka do arktičnega kroga na severu Skandinavije.

Poglej Populacija (biologija) in Rani plamenec

Razmnoževalna strategija

V ekologiji se za opisovanje razmnoževanja organizmov pogosto uporabljata r-strategija in K-strategija.

Poglej Populacija (biologija) in Razmnoževalna strategija

Raznokrili kačji pastirji

Raznokríli káčji pastírji (znanstveno ime Anisoptera) so nižji red v redu kačjih pastirjev Odonata in jih spoznamo po velikih sestavljenih očeh, dveh parih močnih prosojnih kril, ki jih ob mirovanju držijo vodoravno, in podolgovatem trupu.

Poglej Populacija (biologija) in Raznokrili kačji pastirji

Rdeči seznam IUCN

Rdeči seznam IUCN (angleško IUCN Red list) obsega niz publikacij Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (angleško International Union for the Conservation of Nature and Natural Resources, kratica: IUCN), ki izhajajo vsako leto.

Poglej Populacija (biologija) in Rdeči seznam IUCN

Rdeči voščenec

Rdeči voščenec (znanstveno ime Ceriagrion tenellum) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen skoraj izključno v Zahodni Evropi.

Poglej Populacija (biologija) in Rdeči voščenec

Relikt (biologija)

Relikt je v biogeografiji in paleontologiji oznaka za populacijo ali takson, ki je danes znatno manj razširjen ali raznovrsten kot v preteklosti.

Poglej Populacija (biologija) in Relikt (biologija)

Repaljščica

Repaljščica (znanstveno ime Saxicola rubetra), starinsko rjavi prusnik, je majhen ptič pevec iz družine muharjev, ki gnezdi po vsej Evropi in proti vzhodu do srednje Azije, pozimi pa se odseli v podsaharsko Afriko.

Poglej Populacija (biologija) in Repaljščica

Repnik

Répnik (znanstveno ime Carduelis cannabina) je majhen ptič pevec iz družine ščinkavcev (Fringillidae).

Poglej Populacija (biologija) in Repnik

Ribe

Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.

Poglej Populacija (biologija) in Ribe

Ris

Ris (znanstveno ime Lynx lynx) ali navadni ris je prvotno živel v listnatih gozdovih, človek pa ga je pregnal v gore in v redko gozdnato krajino.

Poglej Populacija (biologija) in Ris

Rjava deva

Rjava deva (znanstveno ime Aeshna grandis) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena po Severni in Srednji Evropi ter jugozahodu Sibirije.

Poglej Populacija (biologija) in Rjava deva

Rjava lipovka

Rjava lipovka (znanstveno ime Oxycarenus lavaterae) je majhna stenica iz številčne družine gozdnih tekačev (Lygaeidae), v dolžino meri 4–6 mm.

Poglej Populacija (biologija) in Rjava lipovka

Rjavi srakoper

Rjavi srakoper (znanstveno ime Lanius collurio) je ptič pevec iz družine srakoperjev (Laniidae).

Poglej Populacija (biologija) in Rjavi srakoper

Ruševec

Ruševec (znanstveno ime Lyrurus tetrix) je velika kura iz družine poljskih kur, ki živi v Evropi in Osrednji Aziji do Mongolije, naselili pa so jih tudi v Severni Ameriki.

Poglej Populacija (biologija) in Ruševec

Rumeni kamenjak

Rumeni kamenjak (znanstveno ime Sympetrum flaveolum) je predstavnik raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, ki živi v večjem delu Evrazije.

Poglej Populacija (biologija) in Rumeni kamenjak

Rumeni porečnik

Rumeni porečnik (znanstveno ime Stylurus flavipes) je raznokrili kačji pastir iz družine porečnikov, ki poseljuje nižinske reke v pasu od Zahodne Evrope prek Severne Azije do Daljnega vzhoda.

Poglej Populacija (biologija) in Rumeni porečnik

Severni medved

Odrasla žival in mladič Severni, tudi beli ali polarni medved (znanstveno ime Ursus maritimus) je velik sesalec iz rodu zveri (Carnivora), družina medvedov (Ursidae).

Poglej Populacija (biologija) in Severni medved

Seznam bioloških vsebin

Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Populacija (biologija) in Seznam bioloških vsebin

Seznam ekoloških vsebin

Seznam ekoloških vsebin.

Poglej Populacija (biologija) in Seznam ekoloških vsebin

Seznam ptic v Sloveniji

Seznam ptic v Sloveniji navaja 380 prostoživečih vrst ptic, ki so bile potrjeno opažene na ozemlju Slovenije med letoma 1800 in 2011 ter so navedene v zadnjem preglednem seznamu komisije za redkosti Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije iz leta 2012, poleg njih pa še 35 vrst, ki so bile v naravo vnešene umetno in v Sloveniji niso vzpostavile prostoživeče populacije - te niso del uradnega seznama in se ne upoštevajo pri skupnem številu vrst.

Poglej Populacija (biologija) in Seznam ptic v Sloveniji

Skrajno ogrožena vrsta

Skrajno ogrožena vrsta (angleško Critically endangered, okrajšava CR) je kategorija Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), v katero so uvrščene živeče vrste ali nižji taksoni z zelo visoko verjetnostjo izumrtja.

Poglej Populacija (biologija) in Skrajno ogrožena vrsta

Skupnost (ekologija)

Skupnost je v ekologiji populacija dveh ali več vrst organizmov, ki živijo v določenem času na istem geografskem področju.

Poglej Populacija (biologija) in Skupnost (ekologija)

Slavec

Slavec (znanstveno ime Luscinia megarhynchos) je ptič pevec iz družine muharjev, ki gnezdi v večjem delu Evrope, Zahodni in Srednji Aziji.

Poglej Populacija (biologija) in Slavec

Slegur

Slegúr (znanstveno ime Monticola saxatilis) je ptič iz družine drozgov, ki gnezdi v Južni Evropi do Srednje Azije vse do severne Kitajske.

Poglej Populacija (biologija) in Slegur

Slovenska gozdarska šola

Slovenska gozdarska šola temelji na sonaravnem, trajnostnem (vzdržnem), multifunkcionalnem gospodarjenju z gozdovi.

Poglej Populacija (biologija) in Slovenska gozdarska šola

Smrdokavra

Smrdokavra, vodéb ali vdáb (znanstveno ime Upupa epops) je ptič iz reda kljunorožcev, ki gnezdi v večjem delu Evrazije.

Poglej Populacija (biologija) in Smrdokavra

Snežni leopard

Snežni leopard (znanstveno ime Panthera uncia ali Uncia uncia) je zmerno velika mačka, ki izvira iz gorskih območij Srednje Azije.

Poglej Populacija (biologija) in Snežni leopard

Soška smiljka

Soška smiljka (znanstveno ime Cerastium subtriflorum) je slovenska endemična trajnica iz rodu smiljka (Cerastium) in družine klinčnic (Caryophyllaceae).

Poglej Populacija (biologija) in Soška smiljka

Sorodstvo svetivcev

Sorodstvo svetivcev (znanstveno ime Fulgoromorpha) je skupina polkrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred škržadov in škržatkov (Auchenorrhyncha), vanjo pa uvrščamo približno 12.000 danes znanih vrst v 1400 rodovih.

Poglej Populacija (biologija) in Sorodstvo svetivcev

Southamptonov otok

Southamptonov otok je velik otok, ki leži ob ustju Hudsonovega zaliva na severu Kanade.

Poglej Populacija (biologija) in Southamptonov otok

Spitsberg

Spitsberg je največji otok otočja Svalbard v Arktičnem oceanu na skrajnem severu Evrope, ki tvori najzahodnejši del tega otočja na stičišču Grenlandskega in Barentsovega morja, približno na pol razdalje med Grenlandijo in Deželo Franca Jožefa.

Poglej Populacija (biologija) in Spitsberg

Spolno razmnoževanje

T.i. »crossing-over«, eden od načinov homologne rekombinacije, pri katerem se izmenjata enakovredna dela homolognih kromosomov Spolno razmnoževanje je način razmnoževanja, pri katerem se kombinira genski zapis staršev ob nastanku potomcev.

Poglej Populacija (biologija) in Spolno razmnoževanje

Sredozemski lesketnik

Sredozemski lesketnik (znanstveno ime Somatochlora meridionalis) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine lebduhov, razširjena v Jugovzhodni Evropi.

Poglej Populacija (biologija) in Sredozemski lesketnik

Staranje

Staranje (s tujko senescenca, iz latinske besede senex - »starec« oz. »starost«) je biološki proces, ki se odraža kot postopno slabšanje fizioloških funkcij organizma, kar zmanjšuje njegovo sposobnost vzdrževanja ravnovesja v telesu, s tem pa povečuje občutljivost na spremembe.

Poglej Populacija (biologija) in Staranje

Storževa listonožka

Storževa listonožka (znanstveno ime Leptoglossus occidentalis) je rastlinojeda stenica iz družine usnjatih stenic, izvorno razširjena po vzhodnem delu Severne Amerike, od koder se je s človekovo pomočjo razširila po vsej celini in drugod po svetu.

Poglej Populacija (biologija) in Storževa listonožka

Stržek

Stržek (znanstveno ime Troglodytes troglodytes) je ptica pevka, ki je eden najbolj razprostranjenih in številnih ptičev Evrope.

Poglej Populacija (biologija) in Stržek

Strige

Strige (znanstveno ime Chilopoda) so razred členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med stonoge in so verjetno najbolj prepoznavni predstavniki stonog.

Poglej Populacija (biologija) in Strige

Strmoglavec (ptič)

Strmoglavec (znanstveno ime Morus bassanus) je morski ptič iz družine strmoglavcev, ki gnezdi ob obalah in na otokih severnega Atlantskega oceana.

Poglej Populacija (biologija) in Strmoglavec (ptič)

Sviloprejka

Svilopréjka (znanstveno ime Bombyx mori) je nočni metulj iz družine sviloprejk, iz zapredka katerega pridobivajo svilo.

Poglej Populacija (biologija) in Sviloprejka

Tajnik (ptič)

Tajnik (znanstveno ime Sagittarius serpentarius) je velik in pretežno neleteč predstavnik ujed, ki živi v odprtih traviščih in savanah podsaharske Afrike.

Poglej Populacija (biologija) in Tajnik (ptič)

Temminckov prodnik

Temminckov prodnik (znanstveno ime Calidris temminckii) je ptič iz družine kljunačev, ki gnezdi na skrajnem severu Evrazije.

Poglej Populacija (biologija) in Temminckov prodnik

Temni slaniščar

Temni slaniščar (znanstveno ime Selysiothemis nigra) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po večini Sredozemlja in na vzhodu do Srednje Azije.

Poglej Populacija (biologija) in Temni slaniščar

Theodosius Dobzhansky

Theodosius Grigorievich Dobzhansky (– Teodozij Grigorjevič Dobžanski), ukrajinsko-ameriški evolucijski biolog in genetik, * 25. januar 1900, Nemirov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 18. december 1975, San Jacinto, Kalifornija, Združene države Amerike.

Poglej Populacija (biologija) in Theodosius Dobzhansky

Thomas Hunt Morgan

Thomas Hunt Morgan, ameriški genetik in embriolog, * 25. september 1866, Lexington, Kentucky, Združene države Amerike, † 4. december 1945, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Populacija (biologija) in Thomas Hunt Morgan

Tolsti lastovičnik

Tolsti lastovičnik ali gvačaro (znanstveno ime Steatornis caripensis) je nočno aktiven sadjejed ptič, razširjen po severnem delu Južne Amerike.

Poglej Populacija (biologija) in Tolsti lastovičnik

Trento (pokrajina)

Pokrajina Trento (slovensko tudi Trentinsko); uradno Avtonomna pokrajina Trento (italijansko Provincia autonoma di Trento, znana tudi kot Trentino), je avtonomna pokrajina Italije na severuvzhodu države.

Poglej Populacija (biologija) in Trento (pokrajina)

Turška grlica

Turška grlica (znanstveno ime Streptopelia decaocto) je ptič iz družine golobov, izvorno razširjen po Evropi in Aziji.

Poglej Populacija (biologija) in Turška grlica

Udomačitev

Psi in ovce so bili med prvimi udomačenimi živalmi Udomačitev je proces, pri katerem populacija živalske ali rastlinske vrste postane navajena na človekovo oskrbo in nadzor, pri čemer postane pogosto nesposobna samostojno preživeti v naravnem okolju.

Poglej Populacija (biologija) in Udomačitev

Uhata rusonožka

Uhata rusonožka (znanstveno ime Pentatoma rufipes) je pretežno rastlinojeda vrsta stenice iz družine ščitastih stenic, razširjena po večjem delu Evrazije.

Poglej Populacija (biologija) in Uhata rusonožka

V naravi izumrla vrsta

V divjini izumrla vrsta oz.

Poglej Populacija (biologija) in V naravi izumrla vrsta

Varstveno odvisna vrsta

Varstveno odvisna vrsta (angleško Conservation Dependent, okrajšava LR/cd) je opuščena kategorija Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), v katero so bile uvrščene živeče vrste ali nižji taksoni, katerih ugodno ohranitveno stanje je odvisno od aktivnega varstva, sicer bi jim grozilo izumrtje, oz.

Poglej Populacija (biologija) in Varstveno odvisna vrsta

Velblod

Velblod (znanstveno ime Camelus) je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo (Camelus dromedarius) in dvogrbo kamelo (Camelus bactrianus).

Poglej Populacija (biologija) in Velblod

Velika bela čaplja

Velika bela čaplja (znanstveno ime Ardea alba), znana tudi kot velika čaplja ali le čaplja, je velika ptica iz družine čapelj, ki živi v večini tropskih in toplejših zmernih predelov sveta.

Poglej Populacija (biologija) in Velika bela čaplja

Velika peščenka

Velika peščenka (znanstveno ime Lindenia tetraphylla) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine porečnikov, razširjena po Srednji in Jugozahodni Aziji ter delu Sredozemlja.

Poglej Populacija (biologija) in Velika peščenka

Veliki detel

Veliki detel (znanstveno ime Dendrocopos major) je ptič iz družine žoln, ki gnezdi po večjem delu Evrazije in na skrajnem severu Afrike.

Poglej Populacija (biologija) in Veliki detel

Veliki hrček

Veliki hrček (znanstveno ime Cricetus cricetus) je razmeroma velik glodavec, ki preseže pol kilograma telesne teže in meri do 32 cm v dolžino, brez kratkega repa.

Poglej Populacija (biologija) in Veliki hrček

Veliki povodni konj

Veliki povodni konj ali nilski povodni konj, z znanstvenim imenom Hippopotamus amphibius (iz grškega ‘ιπποπόταμος - hippopotamos, hippos pomeni »konj« in potamos pomeni »reka«) je velik, rastlinojedi afriški sesalec, ena od le dveh še danes živečih in treh ali štirih recentno izumrlih vrst v družini povodnih konjev Hippopotamidae.

Poglej Populacija (biologija) in Veliki povodni konj

Višnjeva deva

Višnjeva deva (znanstveno ime Aeshna affinis) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena po večjem delu zahodne Palearktike.

Poglej Populacija (biologija) in Višnjeva deva

Vijeglavka

Vijeglavka (znanstveno ime Jynx torquilla) je ptič iz družine žoln, ki gnezdi skoraj po vsej Evropi in preko Srednje Azije do Daljnega vzhoda.

Poglej Populacija (biologija) in Vijeglavka

Vikunja

Vikunja (znanstveno ime Vicugna vicugna) je južnoameriški predstavnik družine kamel, ki živi na visokogorskih travnikih osrednjih Andov, podobno kot sorodni gvanako.

Poglej Populacija (biologija) in Vikunja

Vodne bolhe

Vodne bolhe (znanstveno ime Cladocera) so red rakov, ki ga uvrščamo v primitiven razred Branchiopoda, sestavlja pa ga blizu 1000 danes živečih opisanih vrst, kar je približno polovica vseh znanih vrst Branchiopodov.

Poglej Populacija (biologija) in Vodne bolhe

Vodni drsalci

Vodni drsalci (znanstveno ime Gerridae) so družina stenic iz sorodstva vodnih drsalcev, ki je znana predvsem po tem, da njeni predstavniki preživijo večino življenja na vodni gladini.

Poglej Populacija (biologija) in Vodni drsalci

Vrbji kovaček

Vrbji kovaček ali vrbja listnica (znanstveno ime Phylloscopus collybita) je majhen in pogost ptič pevec iz družine penic, ki gnezdi v odprtih gozdovih zmernega dela Evrope in Azije.

Poglej Populacija (biologija) in Vrbji kovaček

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Poglej Populacija (biologija) in Vrsta (biologija)

Vrtna penica

Vrtna penica (znanstveno ime Sylvia borin) je pogost ptič pevec iz družine penic, ki gnezdi v zmernih in severnih predelih Evrope ter zahodni Aziji.

Poglej Populacija (biologija) in Vrtna penica

Zaščitena naravna območja v Italiji

Zaščitena naravna območja so bila v Italiji določena z zakonom 349/1991, ki predvideva sledeče skupine zavarovanih ekosistemov: Glede na obseg.

Poglej Populacija (biologija) in Zaščitena naravna območja v Italiji

Zalivska mačka

Zalivska mačka (znanstveno ime Catopuma badia) je majhna divja mačka, ki prebiva na otoku Borneo, kjer velja za endemično vrsto.

Poglej Populacija (biologija) in Zalivska mačka

Zelena žaba

Zelena žaba (znanstveno ime Pelophylax kl. esculentus, prej Rana kl. esculenta) je pogosta evropska žaba.

Poglej Populacija (biologija) in Zelena žaba

Zelena deva

Zelena deva (znanstveno ime Aeshna viridis) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena v Severni Evropi ter evropskem delu Rusije do zahodne Sibirije.

Poglej Populacija (biologija) in Zelena deva

Zelena listna stenica

Zelena listna stenica (znanstveno ime Palomena prasina) je stenica iz družine ščitastih stenic, ki je pogosta v Evropi, razširjena pa je tudi v preostanku Palearktike.

Poglej Populacija (biologija) in Zelena listna stenica

Zelena smrdljivka

Zelena smrdljivka (znanstveno ime Nezara viridula) je rastlinojeda vrsta stenic iz družine ščitastih stenic, ki je razširjena v tropskih in zmernih predelih sveta.

Poglej Populacija (biologija) in Zelena smrdljivka

Zgodovina biologije

Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.

Poglej Populacija (biologija) in Zgodovina biologije

Zlata krastača

Zlata krastača (znanstveno ime Incilius periglenes) je bila vrsta krastače, nekoč pogosta na območju višinskih deževnih gozdov nad mestom Monteverde v Kostariki, na nadmorskih višinah med 1500 in 1620 m. Vrsto je leta 1966 opisal herpetolog Jay Savage, ki je dobil primerke od lokalnih prebivalcev in leta tudi 1964 sam obiskal območje.

Poglej Populacija (biologija) in Zlata krastača

Prav tako znan kot Dinamika številčnosti populacije, Populacija (ekologija), Socialna struktura populacije, Spolna struktura populacije, Starostna struktura populacije.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti