Kazalo
38 odnosi: Aleksander Sever, Avgur, Avgust (naslov), Balbin, Bazilika, Cezarjev tempelj, Drugi triumvirat, Emilijan (rimski cesar), Fasti, Fasti Triumphales, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Gracijan (rimski cesar), Konkordijin tempelj, Konstancij II., Kurija (antični Rim), Lucij Ver, Mark Emilij Lepid, Marsovo polje, Rim, Merkur (mitologija), Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu, Patriciji (plemstvo), Principat, Pupien, Regia, Rimski koledar, Rimsko cesarstvo, Seznam zgodovinskih vsebin, Starorimska civilizacija, Tempelj Veste, Veliki svečenik, Venera (mitologija), Vesta, Vestalke, Zgodovina Rimskega cesarstva, 12 pr. n. št., 13 pr. n. št., 89 pr. n. št..
Aleksander Sever
Aleksander Sever (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, zadnji iz Severske dinastije, ki je vladal od leta 222 do 235, * 1. oktober 208, Arca Caesarea, Sirija, † 18.
Poglej Pontifex maximus in Aleksander Sever
Avgur
Hrbtna stran denariusa cesarja Vespazijana z naslovom AVGVR, sklicevanje na tribunsko oblast (TRIBUNICIA POTESTAS) cesarske in duhovniške naprave; kovan med 71 in 73. Avgur je bil duhovnik in uradnik v klasičnem rimskem svetu.
Poglej Pontifex maximus in Avgur
Avgust (naslov)
Kovanec cesarja Dioklecijana z napisom DIOCLETIANUS AUGOSTUS Avgust (latinsko, mn., slovensko veličasten, mogočen, velespoštovan) je bil starorimski naslov, ki je bil hkrati naslov in ime prvega rimskega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana.
Poglej Pontifex maximus in Avgust (naslov)
Balbin
Balbin (latinsko), 31. cesar Rimskega cesarstva, ki je skupaj s Pupienom vladal od 22.
Poglej Pontifex maximus in Balbin
Bazilika
svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.
Poglej Pontifex maximus in Bazilika
Cezarjev tempelj
Cezarjev tempelj ali tempelj Divusa Iuliusa (lat. Templum Divi Iuli, italijansko Tempio del Divo Giulio), znan tudi kot tempelj poveličanega Julija Cezarja, delubruma, heroona ali tempelj kometa Cezarja Pliny the Elder, Naturalis Historia, 2.93–94, je starodavna struktura v Rimskem forumu v Rimu, v bližini Regie in templja Veste.
Poglej Pontifex maximus in Cezarjev tempelj
Drugi triumvirat
Oktavijana (desno), kovana leta 41 pr. n. št. za počastitev ustanovitve drugega triumvirata leta 43 pr. n. št.; na obeh straneh kovancev je napis III VIR R P C, ki pomeni ''"Eden od treh mož, ki vodijo Republiko"''.D.R. Sear, ''Common Legend Abbreviations On Roman Coins''.
Poglej Pontifex maximus in Drugi triumvirat
Emilijan (rimski cesar)
Mark Emilij Emilijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 253, * okoli 210, Afrika, † september 253.
Poglej Pontifex maximus in Emilijan (rimski cesar)
Fasti
Julijevo reformo koledarja; julij in avgust (''Quintilis'' in ''Sextilis'', peti in šesti mesec), sta omogočala vstavljanje prestopnega meseca Fasti (ed.) so bili v antičnem Rimu kronološki ali na koledarju zasnovani seznami ali drugi kronološki zapisi ali razporedi uradnih in versko sankcioniranih dogodkov.
Poglej Pontifex maximus in Fasti
Fasti Triumphales
Del ''Fasti Triumphales'', na katerem je seznam triumfatorjev prve punske vojne; začne se z Manijem Valerijem Maksimom Korvinom Mesalo leta 262 pr. n. št. Acta Triumphorum ali Triumphalia, bolj znana kot Fasti Triumphales ali Triumfalni fasti, je koledar rimskih magistratov, počaščenih s procesijo, znano kot triumf (triumphus).
Poglej Pontifex maximus in Fasti Triumphales
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Pontifex maximus in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Pontifex maximus in Gaj Julij Cezar
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Poglej Pontifex maximus in Gracijan (rimski cesar)
Konkordijin tempelj
Konkordijin tempelj (lat. Aedes Concordiae) v antičnem mestu Rimu se nanaša na vrsto svetišč ali templjev, ki so bili posvečeni rimski boginji Konkordiji in postavljeni na zahodnem koncu rimskega foruma.
Poglej Pontifex maximus in Konkordijin tempelj
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Poglej Pontifex maximus in Konstancij II.
Kurija (antični Rim)
Kurija (latinsko plural curiae), pri starih Rimljanih skupnost več gensov, se je nanašala na eno od prvotnih skupin meščanov, ki jih je na koncu bilo 30, pozneje pa se domneva, da ji je pripadal vsak rimski državljan.
Poglej Pontifex maximus in Kurija (antični Rim)
Lucij Ver
Lucij Ver (latinsko) je bil leta 161 do svoje smrti leta 169 skupaj z Markom Avrelijem cesar rimskega cesarstva, * 15. december 130, Rim, † januar 169, Altinum, Rimsko cesarstvo.
Poglej Pontifex maximus in Lucij Ver
Mark Emilij Lepid
Mark Emilij Lepid (latinsko, daljše, slovensko Mark Emilj Lepid, sin Marka in vnuk Kvinta) je bil rimski politik patricijskega porekla, z Oktavijanom in Mark Antonij član drugega triumvirata in zadnji vrhovni pontifik (pontifex maximus) Rimske republike, * 89 ali 88 pr. n. št., † 13 ali 12 pr.
Poglej Pontifex maximus in Mark Emilij Lepid
Marsovo polje, Rim
Marsovo polje (latinsko Campus Martius, italijansko Campo Marzio) je bilo območje starega Rima v javni lasti, ki je obsegalo približno 2 kvadratna kilometra.
Poglej Pontifex maximus in Marsovo polje, Rim
Merkur (mitologija)
Stavbna plastika ljubljanskega Centromerkurja: Merkur Merkur (/ ˈmɜːrkjʊri /; latinsko: Mercurius) je glavni bog v rimski religiji in mitologiji, ki je eden izmed 12 Dii Consentes - dvanajstih glavnih božanstev v panteonu starega Rima in božji sel.
Poglej Pontifex maximus in Merkur (mitologija)
Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Jove z žezlom in kroglo (prva polovica 1. stoletja n. št.).The imperial cult in Roman Britain-Google docs Rekonstrukcija rimske enote iz obdobja okoli 70 n. št. Zgradba v ozadju ni tipičen tabor. Trije glavni elementi cesarske rimske države so bili centralna vlada, vojska in provincialna vlada.
Poglej Pontifex maximus in Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu
Patriciji (plemstvo)
emonskega patricija, razstavljen v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani Patriciji (lat. patricii, ednina patricius) so bili prvobitni člani elitnega družbenega sloja v antičnem Rimu.
Poglej Pontifex maximus in Patriciji (plemstvo)
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Pontifex maximus in Principat
Pupien
Mark Klodij Pupien Maksim (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je skupaj z Balbinom vladal tri mesece v letu šestih cesarjev 238, * okoli 168, † 29. julij 238.
Poglej Pontifex maximus in Pupien
Regia
Regia je bila dvodelna zgradba v antičnem Rimu, ki je ležala vzdolž ceste Via Sacra na robu Rimskega foruma, ki je prvotno služila kot rezidenca ali eden od glavnih sedežev rimskih kraljev in kasneje kot urad Pontifex maximus, najvišjega verskega uradnika v Rimu.
Poglej Pontifex maximus in Regia
Rimski koledar
Rímski koledár temelji na eni izmed variant grških luninih koledarjev.
Poglej Pontifex maximus in Rimski koledar
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Pontifex maximus in Rimsko cesarstvo
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Pontifex maximus in Seznam zgodovinskih vsebin
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Pontifex maximus in Starorimska civilizacija
Tempelj Veste
Tempelj Veste (latinsko Aedes Vestae; italijansko Tempio di Vesta) je starodavna zgradba v Rimu v Italiji, na Rimskem forumu v bližini Regie in hiše vestalkinih devic.
Poglej Pontifex maximus in Tempelj Veste
Veliki svečenik
Véliki svečenik ali vélika svečenica je naziv, ki običajno pomeni osebo na položaju glavnega svečenika/svečenice ali voditelja verske sekte.
Poglej Pontifex maximus in Veliki svečenik
Venera (mitologija)
Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.
Poglej Pontifex maximus in Venera (mitologija)
Vesta
Vesta (latinska izgovorjava) je deviška boginja ognjišča, doma in družine v rimski religiji.
Poglej Pontifex maximus in Vesta
Vestalke
Vestalka, slika rimskega kipa Vestalke so bile svečenice rimske boginje Veste.
Poglej Pontifex maximus in Vestalke
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Pontifex maximus in Zgodovina Rimskega cesarstva
12 pr. n. št.
12 pr.
Poglej Pontifex maximus in 12 pr. n. št.
13 pr. n. št.
13 pr.
Poglej Pontifex maximus in 13 pr. n. št.
89 pr. n. št.
89 pr.
Poglej Pontifex maximus in 89 pr. n. št.