Kazalo
59 odnosi: Apnenec, Blatnica, Begunje, Blidinje jezero, Bločice, Bloščica, Cerkniško jezero, Dob pri Šentvidu, Dobra (reka), Dolenja vas, Cerknica, Globoki Potok, Begunje, Golobina (jama), Gombišče, Hrastovlje, Izvir, Jezero, Katavotron, Kmetijstvo brez obdelave tal, Kraška dolina, Kraški relief, Kraško polje, Krajinski park Boč - Donačka gora, Kras, Kras v Evropi, Krka, Ljubljanica, Monkodonja, Naravni park Strandža, Narodni park Tsimanampetsotsa, Notranjski regijski park, Palško jezero, Pazin, Petelinjsko jezero, Pirin, Planinsko polje, Požiralnik (razločitev), Pokrajina Ascoli Piceno, Ponikalnica, Ponikve, Dobrepolje, Ponor (razločitev), Porečje, Radensko polje, Grosuplje, Rakitnica (reka), Rakov Škocjan, Regijski park Škocjanske jame, Reka (reka), Slap Düden, Slepa dolina, Solenoidalno polje, Temenica (reka), Tentera, ... Razširi indeks (9 več) »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Ponor in požiralnik in Apnenec
Blatnica, Begunje
Blatnica je potok, ki izvira na južnih pobočjih gore Tolsti vrh (1225 m) v Karavankah.
Poglej Ponor in požiralnik in Blatnica, Begunje
Blidinje jezero
Blidinje jezero ali Blidinjsko jezero je kraško, delno umetno jezero, ki leži na nadmorski višini 1185 m med gorama Vran in Čvrsnica v zahodni Hercegovini, na meji med občinama Tomislavgrad in Posušje.
Poglej Ponor in požiralnik in Blidinje jezero
Bločice
Bločice so gručasto obcestno naselje na južnem pobočju Bloške planote ob cesti Grahovo-Bloška Polica, v Občini Cerknica.
Poglej Ponor in požiralnik in Bločice
Bloščica
Bloščica je potok (v zgornjem delu ga imenujejo tudi Blatnica), ki teče na planoti Bloke.
Poglej Ponor in požiralnik in Bloščica
Cerkniško jezero
Cerkniško polje, prazno jezero Cerkniško jezero pozimi Franc Anton Steinberg - ribolov na Cerkniškem jezeru (olje na platnu, 1714) Poplava na Cerkniškem jezeru leta 2014 Cérkniško jézero je presihajoče jezero v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu Cerkniškega polja, ki je drugo največje slovensko kraško polje (z izjemo združenga Ribniško-kočevskega polja).
Poglej Ponor in požiralnik in Cerkniško jezero
Dob pri Šentvidu
Dob pri Šentvidu je naselje v Občini Ivančna Gorica, ki se nahaja ob cesti, ki povezuje kraja Šentvid pri Stični ter Bič.
Poglej Ponor in požiralnik in Dob pri Šentvidu
Dobra (reka)
Dobra je reka ponikalnica na Hrvaškem, dolga 104 kilometre.
Poglej Ponor in požiralnik in Dobra (reka)
Dolenja vas, Cerknica
Dolenja vas je razpotegnjeno naselje v Občini Cerknica, ki leži na severozahodnem delu Cerkniškega polja.
Poglej Ponor in požiralnik in Dolenja vas, Cerknica
Globoki Potok, Begunje
Globoki potok je potok, ki izvira na južnih pobočjih gore Tolsti vrh (1225 m) v Karavankah.
Poglej Ponor in požiralnik in Globoki Potok, Begunje
Golobina (jama)
Golobina je kraška ponorna vodna jama na severozahodnem delu Loškega polja v bližini naselja Dane.
Poglej Ponor in požiralnik in Golobina (jama)
Gombišče
Gombišče je naselje v občini Trebnje.
Poglej Ponor in požiralnik in Gombišče
Hrastovlje
Hrastovlje - Cristoglie (ital.) so naselje vaškega tipa pod Kraškim robom v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občinoni Koper.
Poglej Ponor in požiralnik in Hrastovlje
Izvir
Idrije Izvir je kraj, kjer se stalno ali začasno na naraven način pojavi vodonosnik na zemeljski površini.
Poglej Ponor in požiralnik in Izvir
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Ponor in požiralnik in Jezero
Katavotron
Katavotron je starogrški izraz in pomeni požiralnik ali ponor.
Poglej Ponor in požiralnik in Katavotron
Kmetijstvo brez obdelave tal
Švici. Kmetijstvo brez obdelave tal je način kmetovanja, pri katerem se za gojenje poljščin na kmetijskih površinah tal ne obdeluje z oranjem.
Poglej Ponor in požiralnik in Kmetijstvo brez obdelave tal
Kraška dolina
Kraška dolina je nestrokovni izraz za vse vrste dolin, ki se pojavljajo na krasu.
Poglej Ponor in požiralnik in Kraška dolina
Kraški relief
S pojmom kraški relief označujemo površje, kjer prevladujejo posebne reliefne oblike oziroma kraški reliefni pojavi.
Poglej Ponor in požiralnik in Kraški relief
Kraško polje
Cerkniško polje (jezero), občasno poplavljeno kraško polje Presahlo Cerkniško polje (jezero) Kraško polje je večja kotanja na kraškem svetu, ki ima pretežno ravno dno, koder poteka kraški vodni vir.
Poglej Ponor in požiralnik in Kraško polje
Krajinski park Boč - Donačka gora
Boč, saj po njem park tudi nosi ime. Leta 1962 so na Boč postavili 20 metrov visok jekleni razgledni stolp, tako da skupaj z njim meri 1000 m. Krajinski park Boč - Donačka gora leži v Bočkem pogorju in obsega širše območje Boča s Plešivcem.
Poglej Ponor in požiralnik in Krajinski park Boč - Donačka gora
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Ponor in požiralnik in Kras
Kras v Evropi
Kraška ozemlja v Evropi zavzemajo veliko površine, ki pa ni povsod enako raziskana.
Poglej Ponor in požiralnik in Kras v Evropi
Krka
Krka je najdaljši desni pritok Save v Sloveniji.
Poglej Ponor in požiralnik in Krka
Ljubljanica
Ljubljanica je reka v osrednji Sloveniji, v južnem delu Ljubljanske kotline, desni pritok Save.
Poglej Ponor in požiralnik in Ljubljanica
Monkodonja
Monkodonja je prazgodovinska naselbina v Istri.
Poglej Ponor in požiralnik in Monkodonja
Naravni park Strandža
Naravni park Strandža (Природен парк Странджа, Priroden park Strandža) je največji krajinski park v Bolgariji, ki se razprostira na območju istoimenskega gorskega masiva na skrajnem jugovzhodu države ob meji s Turčijo, na površini 1.161 km².
Poglej Ponor in požiralnik in Naravni park Strandža
Narodni park Tsimanampetsotsa
Narodni park Tsimanampetsotsa, znan kot naravni rezervat Tsimanampetsotsa je 432 km² velik narodni park na jugozahodni obali Madagaskarja v regiji Atsimo-Andrefana.
Poglej Ponor in požiralnik in Narodni park Tsimanampetsotsa
Notranjski regijski park
Cerkniško jezero, poplavljeno kraško polje Notranjski regijski park je ustanovila Občina Cerknica leta 2002 z namenom, da se ohranijo, varujejo in raziskujejo naravne in kulturne vrednote, izjemne geomorfološke, geološke in hidrološke znamenitosti, zavaruje avtohtono rastlinstvo, živalstvo in naravne ekosisteme ter značilnosti neživega sveta, paleontološka in arheološka najdišča, etnološke in arhitekturne značilnosti ter ohrani kulturna krajina.
Poglej Ponor in požiralnik in Notranjski regijski park
Palško jezero
Palško jezero je največje in eno izmed najbolj poznanih Pivških presihajočih jezer, ki se nahaja severno od vasi Palčje v zgorji Pivški kotlini.
Poglej Ponor in požiralnik in Palško jezero
Pazin
Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.
Poglej Ponor in požiralnik in Pazin
Petelinjsko jezero
Petelinjsko jezero je eno največjih presihajočih jezer v Pivški kotlini, nahaja se severovzhodno od Slovenske vasi v smeri proti vasi Trnje oz.
Poglej Ponor in požiralnik in Petelinjsko jezero
Pirin
Pirin (bolgarsko Пирин) je gorski masiv v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Ponor in požiralnik in Pirin
Planinsko polje
Planinsko polje Poplavljeno Planinsko polje, v ozadju Slivnica Planinsko polje je 5 km dolgo in okrog 2,5 km široko kraško polje.
Poglej Ponor in požiralnik in Planinsko polje
Požiralnik (razločitev)
Požiralnik ima sledeče pomene.
Poglej Ponor in požiralnik in Požiralnik (razločitev)
Pokrajina Ascoli Piceno
Pokrajina Ascoli Piceno (v italijanskem izvirniku Provincia di Ascoli Piceno, izg. Provinča di àskoli pičèno) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke.
Poglej Ponor in požiralnik in Pokrajina Ascoli Piceno
Ponikalnica
Drugi izvir ponikalnice Temenice, bruhalnik Zijalo Ponikalnica je izraz za reko s kraškim izvirom, ki po navadi teče po neprepustni podlagi kraškega polja, ob stiku z apnencem pa ponikne v tla.
Poglej Ponor in požiralnik in Ponikalnica
Ponikve, Dobrepolje
Ponikve so deloma obcestno deloma gručasto središčno naselje v Občini Dobrepolje, zahodno od Dobrepolja.
Poglej Ponor in požiralnik in Ponikve, Dobrepolje
Ponor (razločitev)
Ponor je lahko.
Poglej Ponor in požiralnik in Ponor (razločitev)
Porečje
Shema porečja Poréčje, tudi hidrográfski bazén, drenažni bazen, je geografsko območje, ki zavzema celotni tok reke in vseh njenih pritokov.
Poglej Ponor in požiralnik in Porečje
Radensko polje, Grosuplje
Na sredini Radenskega polja se vzdiguje osamelec Kopanj, preko polja pa tečejo tri reke, na sliki Dobravka ob visoki vodi. Radensko polje je kraško polje na severnem robu dolenjskega krasa, južno od kraja Grosuplje.
Poglej Ponor in požiralnik in Radensko polje, Grosuplje
Rakitnica (reka)
Rakitnica izvira pod pobočji Velike gore pri Blatah v močnem obrhu, na katerem je zajetje pitne vode za območje ribniško-kočevskega območja.
Poglej Ponor in požiralnik in Rakitnica (reka)
Rakov Škocjan
Veliki naravni most v Rakovem Škocjanu. Zapuščena žaga ob reki Rak. Mali naravni most. Obiski Zelških jam. Ruševine cerkve sv. Kancijana. Reka Rak z velikega naravnega mostu. Rakov Škocjan je kraška dolina, po kateri teče reka Rak.
Poglej Ponor in požiralnik in Rakov Škocjan
Regijski park Škocjanske jame
Šumeča jama Ponvice nad Šumečo jamo Jamski sistem Škocjanske jame Reka Reka pod gradom Školj, kjer je soteska najožja Regijski park Škocjanske jame obsega celoten sistem Škocjanskih jam, kanjon notranjske Reke od jam do mostu v Škofljah ter pokrajino neposredno nad jamami z vasmi Matavun, Škocjan in Betanja.
Poglej Ponor in požiralnik in Regijski park Škocjanske jame
Reka (reka)
Réka (tudi Velika voda ali Velka voda in Kraška reka) je reka na Krasu v jugozahodni Sloveniji, največja in najdaljša ponikalnica v Sloveniji.
Poglej Ponor in požiralnik in Reka (reka)
Slap Düden
Slapovi Düden so skupina slapov v provinci Antalya v Turčiji.
Poglej Ponor in požiralnik in Slap Düden
Slepa dolina
''Reculée de Baume'' v Franciji Slepa dolina je globoka in ozka dolina z ravnim dnom in nenadnim koncem.
Poglej Ponor in požiralnik in Slepa dolina
Solenoidalno polje
vektorskega polja \vec\mathbfv(x, y).
Poglej Ponor in požiralnik in Solenoidalno polje
Temenica (reka)
Ob izviru Zijalo Temenica pri Sobračah Obdelana zemljišča pri kraju Temenica Vzdrževane brežine pri Veliki Loki Poplavna ravnica Temenice pri Trebnjem Ponor Temenice v Dolenjih PonikvahTemenica ob poplavah - Trebnje Temenica v Zijalu, tik po tem, ko drugič privre na dan Zalogu Temenica je dolenjska reka ponikalnica, ki do izliva kar dvakrat ponikne.
Poglej Ponor in požiralnik in Temenica (reka)
Tentera
Tentera je ponorna jama, ki leži blizu Žlebiča.
Poglej Ponor in požiralnik in Tentera
Timava
Izvir reke Timave v Štivanu Timava, tudi Timav je reka v tržaškem primorju.
Poglej Ponor in požiralnik in Timava
Udin boršt
Udin boršt je ena najstarejših ledeniških teras v Ljubljanski kotlini.
Poglej Ponor in požiralnik in Udin boršt
Udornica
Udornice, kakršna je udornica ob Radenskem polju pri Grosupljem, je na Slovenskem težko najti zaradi poraščenosti z gozdom Udornica je kraška dolina, ki je nastala zaradi udora jamskega stropa, kar je jamo nekako odkrilo in jo spremenilo v dolino.
Poglej Ponor in požiralnik in Udornica
Unica
Unica je slovenska reka ponikalnica, ki nastaja s sotočjem reke Pivke in Raka v Planinski jami.
Poglej Ponor in požiralnik in Unica
Velika in Mala Karlovica
Velika in Mala Karlovica sta kraški jami ob zahodnem obrobju Cerkniškega polja, sta ponorni in zato blatni jami.
Poglej Ponor in požiralnik in Velika in Mala Karlovica
Vipava (reka)
Vipáva (it. Vipacco) je reka v jugozahodni Sloveniji, levi pritok Soče.
Poglej Ponor in požiralnik in Vipava (reka)
Vransko jezero, Dalmacija
Vransko jezero je jezero in kriptodepresija na kraškem polju v Severni Dalmaciji.
Poglej Ponor in požiralnik in Vransko jezero, Dalmacija
Zadnji kraj
Zadnji kraj je estavelni pas Cerkniškega jezera, ki se nahaja v osamljenem zalivu severno od vasi Otok.
Poglej Ponor in požiralnik in Zadnji kraj
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Ponor in požiralnik in Zemeljsko površje
Prav tako znan kot Estavela, Ponor.