Kazalo
36 odnosi: Akcija (fizika), Brans-Dickeova teorija, Brezvrtinčno polje, Bryce Seligman DeWitt, Elektromagnetno polje, Feynmanov graf, Geon (fizika), Gostota električnega polja, Gravitacijsko polje, Higgsovo polje, Holografija, Jean le Rond d'Alembert, Kip Stephen Thorne, Klasična mehanika, Konstanta fine strukture, Kurt Lewin, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Matematična fizika, Michael Faraday, Negativna energija, Norbert Straumann, Osnovna sila, Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju, Polje, Polje (fizika), Richard Ewen Borcherds, Robert Harry Kraichnan, Robert Laurence Mills, Seznam fizikalnih vsebin, Sila, Skalarni potencial, Tammova nagrada, Tenzorsko polje, Teoretična fizika, The Road to Reality, Valovanje.
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Poglej Polje (fizika) in Akcija (fizika)
Brans-Dickeova teorija
Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.
Poglej Polje (fizika) in Brans-Dickeova teorija
Brezvrtinčno polje
Brezvrtinčno (vektorsko) polje \mathbf \!\, je polje, za katerega velja: Vsako vektorsko polje se lahko zapiše kot vsoto polja brez vrtincev in polja brez izvorov.
Poglej Polje (fizika) in Brezvrtinčno polje
Bryce Seligman DeWitt
Razprava v glavni predavalnici na École de Physique des Houches (Fizikalna šola Les Houches), 1972. Od leve Juval Ne'eman, DeWitt, Kip Stephen Thorne in Demetrios Christodoulou. DeWitt (v sredini) na 5. seminarju o kvantni teoriji gravitacije v Moskvi, 28. maj – 1. junij 1990.
Poglej Polje (fizika) in Bryce Seligman DeWitt
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Poglej Polje (fizika) in Elektromagnetno polje
Feynmanov graf
Feynmanov graf je v teoriji grafov graf primeren za Feynmanov diagram v posebnih primerih pri uporabi v kvantni teoriji polja.
Poglej Polje (fizika) in Feynmanov graf
Geon (fizika)
Geón je v teoretični splošni teoriji relativnosti elektromagnetno ali gravitacijsko valovanje, ki ga v strnjenem območju prostor-časa drži skupaj gravitacijski privlak lastne energije polja.
Poglej Polje (fizika) in Geon (fizika)
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Poglej Polje (fizika) in Gostota električnega polja
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Polje (fizika) in Gravitacijsko polje
Higgsovo polje
Higgsovo polje je v standardnem modelu fizike delcev domnevno skalarno kvantno polje, ki ga posredujejo Higgsovi bozoni, in verjetno napolnjuje celotno Vesolje.
Poglej Polje (fizika) in Higgsovo polje
Holografija
Holografija (grško: hólos - celota +: graphē - pisati, risati) je veda in postopek ustvarjanja ter reprodukcije hologramov.
Poglej Polje (fizika) in Holografija
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Poglej Polje (fizika) in Jean le Rond d'Alembert
Kip Stephen Thorne
Kip Stephen Thorne, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog in nobelovec, * 1. junij 1940, Logan, Utah, ZDA.
Poglej Polje (fizika) in Kip Stephen Thorne
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Polje (fizika) in Klasična mehanika
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Polje (fizika) in Konstanta fine strukture
Kurt Lewin
Kurt Lewin, nemški psiholog, * 9. september 1890, Mogilno, Prusija (danes Poljska), † 12. februar 1947, Newtonville, Massachusetts, ZDA.
Poglej Polje (fizika) in Kurt Lewin
Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.
Poglej Polje (fizika) in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Polje (fizika) in Matematična fizika
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Poglej Polje (fizika) in Michael Faraday
Negativna energija
Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.
Poglej Polje (fizika) in Negativna energija
Norbert Straumann
Norbert Straumann, švicarski fizik, * 6. avgust 1936, Niedererlinsbach, Švica.
Poglej Polje (fizika) in Norbert Straumann
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Poglej Polje (fizika) in Osnovna sila
Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.
Poglej Polje (fizika) in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Polje
Polje je lahko.
Poglej Polje (fizika) in Polje
Polje (fizika)
Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.
Poglej Polje (fizika) in Polje (fizika)
Richard Ewen Borcherds
Richard Ewen Borcherds, angleški matematik, * 29. november 1959, Cape Town, Južnoafriška republika.
Poglej Polje (fizika) in Richard Ewen Borcherds
Robert Harry Kraichnan
Robert Harry Kraichnan, ameriški fizik, * 15. januar 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 26. februar 2008, Santa Fe, Nova Mehika, ZDA.
Poglej Polje (fizika) in Robert Harry Kraichnan
Robert Laurence Mills
Robert Laurence Mills, ameriški fizik, * 15. april 1927, Englewood, New Jersey, ZDA, † 27. oktober 1999.
Poglej Polje (fizika) in Robert Laurence Mills
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Polje (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Polje (fizika) in Sila
Skalarni potencial
Skalárni potenciál v matematični fiziki opisuje razmere v katerih je razlika potencialnih energij teles v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo.
Poglej Polje (fizika) in Skalarni potencial
Tammova nagrada
Tammova nagrada je znanstvena nagrada, ki jo od leta 1995 podeljuje Ruska akademija znanosti (RAN) za pomembne dosežke na področju teoretične fizike in fizike osnovnih delcev ter teorije polja.
Poglej Polje (fizika) in Tammova nagrada
Tenzorsko polje
Tenzorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše tenzor, ki pripada neki fizikalni količini.
Poglej Polje (fizika) in Tenzorsko polje
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Polje (fizika) in Teoretična fizika
The Road to Reality
The Road to Reality: A Complete Guide to the Laws of the Universe (Pot do realnosti: Popolni vodič do zakonov Vesolja) je knjiga o moderni fiziki, ki jo je napisal britanski matematični fizik Roger Penrose leta 2004.
Poglej Polje (fizika) in The Road to Reality
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Polje (fizika) in Valovanje
Prav tako znan kot Teorija polja.