Kazalo
86 odnosi: Agora, Ahajska zveza, Amantia, Antična Šparta, Antična Grčija, Antična Kartagina, Arhaična Grčija, Arhontologija, Aristokracija, Atene, Atenska demokracija, Avtarkija, Basa, Bitka pri Platajah, Bitka pri Salamini, Bronasta bojevnika, Bulevterij, Byllis, Celje, Charles de Secondat, baron de Montesquieu, Dóxa, Dekapolis, Dema, Diogen iz Sinope, Država (Platon), Družbena ureditev v antičnem Rimu, Epidaver, Gorgija (Platon), Gortinski zakonik, Grška kolonizacija, Grška temna doba, Grško gledališče, Grško-perzijske vojne, Grki na predrimskem Krimu, Hanija, Haoni, Helenistično obdobje, Herin tempelj, Olimpija, Heroon, Hestija, Hipodamov načrt, Homer, Javne finance, Jonska zveza, Jonski otoki, Kibela, Klasična Grčija, Klasične Atene, Kourion, Kovinska doba, ... Razširi indeks (36 več) »
Agora
Agora v Efezu Agora (grško: ἀγορά, iz glagola ἀγείρω.
Poglej Polis in Agora
Ahajska zveza
Ahajska zveza je bila v 3. in 2. stoletju pr. n. št. politično-vojaška zveza grških mestnih državic (polisov) na severnem delu Peloponeškega polotoka.
Poglej Polis in Ahajska zveza
Amantia
Ilirija in Epir v 4.-3. stoletju pr. n. št. Amantia (grško: Ἀμάντια) ali Abantia (grško: Ἀβάντια), antični grški polis v Epirju.
Poglej Polis in Amantia
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Polis in Antična Šparta
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Polis in Antična Grčija
Antična Kartagina
Kartagina in njene posesti Antična Kartagina je bila antična civilizacija, ki je nastala iz feničanskega polisa Kartagine, blizu današnjega mesta Tunisa.
Poglej Polis in Antična Kartagina
Arhaična Grčija
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8.
Poglej Polis in Arhaična Grčija
Arhontologija
Weld-Blundellova prizma s seznamom sumerskih kraljev Arhontologija (skovanka iz αρχων, arhon – vladar grškega Polisa in logos – veda, znanost) je pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja s preučevanjem vladavin.
Poglej Polis in Arhontologija
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Poglej Polis in Aristokracija
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Polis in Atene
Atenska demokracija
Atenska demokracija je prva oblika demokratične družbe v zahodnem svetu.
Poglej Polis in Atenska demokracija
Avtarkija
Avtarkija je popolna samooskrba v državi.
Poglej Polis in Avtarkija
Basa
Basa (latinsko Bassae), Vasa ali Vase (antično grško: Βάσσαι, moderno grško: Βάσσες) pomeni "majhna dolina v skalovju" in je arheološko najdišče v severovzhodnem delu Mesinije na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Polis in Basa
Bitka pri Platajah
Bitka pri Platajah je bila bitka, ki je potekala avgusta 479 pr. n. št. med grško koalicijo in perzijskimi napadalci.
Poglej Polis in Bitka pri Platajah
Bitka pri Salamini
Bitka pri Termopilah in premiki k Salamini Bitka pri Salamini je bila pomorska bitka med grškimi polis in Perzijo.
Poglej Polis in Bitka pri Salamini
Bronasta bojevnika
Bronasta bojevnika iz kraja Riace (italijansko Bronzi di Riace) ali Bojevnika iz kraja Riace sta dva grška bronasta gola bradata bojevnika v naravni velikosti iz okoli leta 460–450 pr.
Poglej Polis in Bronasta bojevnika
Bulevterij
Bulevterij (grško βουλευτήριον, bouleutērion), prevedeno tudi kot skupščina, hiša zbora in senatna hiša, je bila stavba v starodavni Grčiji, v kateri so se sestajali člani sveta (βουλή, boulē, bule) demokratične mestne države.
Poglej Polis in Bulevterij
Byllis
Byllis (grško Βύλλις; albansko Bylis; latinsko Byllis) ali Bullis ali Boullis (Βουλλίς) je bilo starodavno mesto in glavno naselje ilirskega plemena Biljoncev, ki je bilo v čezmejnem območju med južno Ilirijo in Epirom.
Poglej Polis in Byllis
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Polis in Celje
Charles de Secondat, baron de Montesquieu
Charles-Louis de Secondat, baron de La Brède et de Montesquieu, francoski filozof, pravnik, politik, pisatelj.
Poglej Polis in Charles de Secondat, baron de Montesquieu
Dóxa
Doxa je grška beseda, ki pomeni obče prepričanje ali razširjeno mnenje, iz katerega izvirata sodobna izraza ortodoksija in heterodoksija.
Poglej Polis in Dóxa
Dekapolis
Dekapolis (grško: Δεκάπολις Dekápolis, 'Deset mest') je bila skupina desetih mest na vzhodni meji Rimskega cesarstva v jugovzhodnem Levantu v 1.
Poglej Polis in Dekapolis
Dema
Dema (grško δῆμος) je bila manjša teritorialna in upravna enota v enem polisu v antični Grčiji, podobno današnjim občinam.
Poglej Polis in Dema
Diogen iz Sinope
Diogen iz Sinope (tudi Diogenes) (Diogénes hó Sinopeús), tudi Diogen Kinik, grški filozof, * 412 ali 403 pr. n. št., Sinope (današnji Sinop, Turčija), † 323 pr. n. št., Korint.
Poglej Polis in Diogen iz Sinope
Država (Platon)
Država (grško Πολιτεία; Politeia; podnaslov: o pravici/pravičnem; kratica: Drž) je najdaljši Platonov sokratski dialog, napisan okoli leta 360 pr. n. št. ki predstavlja eno najpomembnejših del v zgodovini filozofije.
Poglej Polis in Država (Platon)
Družbena ureditev v antičnem Rimu
Pladenj ''Po lovu'' iz četrtega stoletja (Seusov zaklad, najdišče ''Lacus Pelso'', danes Balatonsko jezero), z napisom v latinščini Rimsko cesarstvo je bilo izredno multikulturno in je imelo "precej osupljivo zmožnost povezovanja", da je ustvarilo občutek skupne identitete, čeprav je v svojem političnem sistemu več stoletij zajemalo zelo različna ljudstva.
Poglej Polis in Družbena ureditev v antičnem Rimu
Epidaver
Stadion v Epidavru Epidaver (grško Ἐπίδαυρος, Epidauros) je bilo majhno mesto (πόλις − polis) v antični Grčiji ob Saronskem zalivu na polotoku Peloponezu.
Poglej Polis in Epidaver
Gorgija (Platon)
Začetek Platonovega Gorgije, tiskano v Benetkah leta 1513 Gorgija (tudi Gorgias; grško: Γοργίας; podnaslov: o govorništvu; kratica: Grg) je Platonov sokratski dialog, v katerem je v ospredju dinamična polemika med sofistiko (tudi govorništvo, retorika) in filozofijo.
Poglej Polis in Gorgija (Platon)
Gortinski zakonik
Ohranjene kamnite plošče z delom zakonika Gortinski zakonik je zakonik antičnega polisa Gortin z juga Krete, ki so ga odkrili leta 1884.
Poglej Polis in Gortinski zakonik
Grška kolonizacija
feničanske (rumene) kolonije okoli 8. do 4. stoletja pr. n. št.Grška kolonizacija je preseljevanje Grkov v druge predele Sredozemlja od 8.
Poglej Polis in Grška kolonizacija
Grška temna doba
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa), je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr.
Poglej Polis in Grška temna doba
Grško gledališče
Panoramski pogled na grško gledališče v Epidavru Grško gledališče ali grška drama je gledališka tradicija, ki se je razcvetela v stari Grčiji med približno 7. in 2. stoletjem pr. n. št. Polis Atene, politična in vojaška velesila v Grčiji, je bila v tem času žarišče starogrškega gledališča.
Poglej Polis in Grško gledališče
Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo.
Poglej Polis in Grško-perzijske vojne
Grki na predrimskem Krimu
Grške kolonije na severni obali Črnega morja v 5. stoletju pr. n. št. Prve grška mestne države v kolonijah ob črnomorski obali Krima so bile ustanovljene v 7.
Poglej Polis in Grki na predrimskem Krimu
Hanija
Pogled na pristanišče Hanija (grško Χανιά) je drugo največje mesto na Kreti in glavno mesto istoimenske prefekture.
Poglej Polis in Hanija
Haoni
Antična epirska plemena Haoni (grško Χάονες, Háones, albansko Kaonët) so bili staroveško grško pleme, naseljeno na severozahodu sedanje Grčije in južni Albaniji.
Poglej Polis in Haoni
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Polis in Helenistično obdobje
Herin tempelj, Olimpija
Herin tempelj v Olimpiji ali Herajon je antični grški tempelj v Olimpiji v Grčiji, posvečen boginji Heri, kraljici grških bogov.
Poglej Polis in Herin tempelj, Olimpija
Heroon
Severozahodni heroon v Sagalasosu, Turčija Heroon v Agrigentu, Sicilija, napačno imenovan ''Teronova grobnica'' Heroon ali heroum (grško: ἡρῷον), svetišče ali oltar, posvečen antičnemu grškemu ali rimskemu junaku, postavljen kot spomenik in mesto njegovega čaščenja.
Poglej Polis in Heroon
Hestija
Hestija (grško Ἑστία, 'ognjišče', iz glagola έστάναι – 'stati') je v grški mitologiji deviška boginja domačega ognjišča, pravi red gospodinjstva, družine, doma in države.
Poglej Polis in Hestija
Hipodamov načrt
Enostaven '''mrežni tloris''' v mestu Windermere, Florida Hipodamov načrt ali mrežni tloris je načrt mesta, v katerem so ulice razvrščene pravokotno oziroma se vse ulice sekajo izključno pod pravim kotom.
Poglej Polis in Hipodamov načrt
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Polis in Homer
Javne finance
Javne finance je star pojem, ki je nastal v antiki s pojavom prvih mest držav ali polisov.
Poglej Polis in Javne finance
Jonska zveza
Jonska zveza (starogrško Ἴωνες, Íōnes; κοινὸν Ἰώνων, koinón Iōnōn; ali κοινὴ σύνοδος Ἰώνων, koinē sýnodos Iōnōn; latinsko commune consilium) imenovana tudi Panionska zveza, je bila konfederacija, nastala ob koncu meliaške vojne sredi 7.
Poglej Polis in Jonska zveza
Jonski otoki
Jonski otoki (grško Ιόνια νησιά, (Ionia nisia), tradicionalno grško Επτάνησα (Eptanisa) ali Ἑπτάνησος, (Heptanēsos), italijansko Eptaneso), kar pomeni sedem otokov) je otočje sedmih večjih otokov in več manjših otokov v Jonskem morju.Veliki splošni leksikon 9, DZS, Ljubljana, 2006 Večji otoki so.
Poglej Polis in Jonski otoki
Kibela
Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.
Poglej Polis in Kibela
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.
Poglej Polis in Klasična Grčija
Klasične Atene
Atene (starogrško Ἀθῆναι, Athênai) so bile v klasičnem obdobju antične Grčije (508–322 pr. n. št.) glavno mestno središče znamenitega polisa (mesta države) z istim imenom v Atiki in vodile Delsko zvezo v peloponeški vojni proti Šparti in Peloponeški zvezi.
Poglej Polis in Klasične Atene
Kourion
Kourion (grško: Koúριov ali latinsko Curium), je bila pomembna starodavna mestna država na jugozahodni obali Cipra.
Poglej Polis in Kourion
Kovinska doba
Kovinska doba je čas v prazgodovinskem obdobju, ko človek odkrije uporabo bakra, brona in nazadnje železa.
Poglej Polis in Kovinska doba
Krf
Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.
Poglej Polis in Krf
Magna Graecia
Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.
Poglej Polis in Magna Graecia
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Poglej Polis in Makedonija (kraljestvo)
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Polis in Mesto
Olimpijada
Stadion v Olimpiji Olimpijada je obdobje štirih let, povezano s starodavnimi Olimpijskimi igrami v antični Grčiji.
Poglej Polis in Olimpijada
Olint
Olint (starogrško Ὄλυνθος Olynthos, imenovan za ὄλυνθος olunthos, 'plod divje fige') je bilo antično mesto na Halkidiki, zgrajeno predvsem na dveh uravnanih gričih 30-40 m višine, v plodni ravnini na koncu Toronovega zaliva, blizu vratu polotoka Kasandra, približno 2,5 kilometra od morja in približno 60 stadijev (9-10 kilometrov) od Potideje.
Poglej Polis in Olint
Oresteja
Oresteja je edina ohranjena tragična grška trilogija.
Poglej Polis in Oresteja
Periklej
Pêriklej, * okoli 495 pr. n. št., Holargos/Atene, † 429 pr. n. št., Atene, cenjen starogrški govornik, politik, državnik in vojskovodja.
Poglej Polis in Periklej
Pisma (Platon)
Pisma so v sklopu Corpusa Platonicuma zadnji del devete tetralogije in s tem tudi zaključek celotnega Corpusa.
Poglej Polis in Pisma (Platon)
Pitagoreja
Pitagoreja (grško Πυθαγόρειο, Pithagórion) je arheološko najdišče antičnega mesta Samos na grškem otoku Samosu.
Poglej Polis in Pitagoreja
Policija
Policíja (iz srednjeveške latinske policia 'državna uprava, oblast') je vladna organizacija, ki jo država pooblasti za zagotavljanje varnosti ob spoštovanju zakonov, premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje prekrške ter kazniva dejanja, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje državno mejo, ureja in nadzira cestni promet ter izvaja druge zakonsko določene naloge znotraj državnih meja.
Poglej Polis in Policija
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Polis in Politika
Pritanej
Pritanej v Efezu Pritanej (starogrško Πρυτανεῖον) je bil sedež pritanejcev (članov izvršne oblasti) in tako sedež vlade v starodavni Grčiji.
Poglej Polis in Pritanej
Prodik
Prodik iz Keosa, starogrški filozof, ki je pripadal prvi generaciji sofistov, imenovanih tudi starejši sofisti.
Poglej Polis in Prodik
Rimska Grčija
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika (509–27 pr. n. št.), Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št. – 395 n. št.) in Bizantinsko cesarstvo (395–1453).
Poglej Polis in Rimska Grčija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Polis in Rimsko cesarstvo
Roma (mitologija)
V starodavni rimski veri je bila Roma žensko božanstvo, ki je poosebljalo mesto Rim in širše rimsko državo.
Poglej Polis in Roma (mitologija)
Servij Tulij
Servij Tulij (578 pr. n. št.–534 pr. n. št.) je bil legendarni šesti kralj Rima in drugi iz etruščanske rodbine.
Poglej Polis in Servij Tulij
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Polis in Seznam filozofskih vsebin
Seznam socioloških vsebin
Seznam socioloških vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na sociolgijo in sociološko terminologijo oz.
Poglej Polis in Seznam socioloških vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Polis in Seznam zgodovinskih vsebin
Sifnijska zakladnica
Sifnijska zakladnica je bila stavba v starogrškem kultnem središču Delfi v Grčiji, ki so jo postavili za daritve polisa ali mestne države Sifnos.
Poglej Polis in Sifnijska zakladnica
Sikuli
Karta predhelenske Sicilije Sikuli (latinsko Siculi, starogrško Sikeloi) so bili italsko pleme, v železni dobi naseljeno v vzhodni Siciliji.
Poglej Polis in Sikuli
Smirna
Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.
Poglej Polis in Smirna
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Poglej Polis in Starogrška književnost
Sveti odred Tebancev
Sveti odred Tebancev (starogrško:, Hieròs Lókhos) je bila četa izbranih vojakov, sestavljena iz 150 moških parov, ki so v 4.
Poglej Polis in Sveti odred Tebancev
Svobodna volja
Svobodna volja je posameznikova domnevna sposobnost, da lahko svobodno izbira in pri tem ni omejen, oviran oz.
Poglej Polis in Svobodna volja
Tarraco
Tarraco je starodavno ime sedanjega španskega mesta Tarragona v Kataloniji.
Poglej Polis in Tarraco
Ternopil
Ternopil (Тернопіль, Тернополь), do leta 1944 znan predvsem po poljskem imenu Tarnopol, je mesto na zahodu Ukrajine, ob zgornjem toku reke Seret, 115 km vzhodno od Lvova.
Poglej Polis in Ternopil
Tiran
Tiran (grško τύραννος, týrannos) v sodobni različici pomeni absolutni vladar, neomejen z zakonom ali statutom, ali tisti, ki si je prilastil legitimno neodvisnost.
Poglej Polis in Tiran
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Poglej Polis in Trg
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Polis in Troja
Zasebnost
Zasebnost je stanje, ko je posameznik sam in ni moten od ostalih oz.
Poglej Polis in Zasebnost
Zenobija
Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.
Poglej Polis in Zenobija
Zgodovina arhitekture
Zgodovina arhitekture spremlja spremembe v arhitekturi skozi različne tradicije, regije, prevladujoče slogovne trende in obdobja.
Poglej Polis in Zgodovina arhitekture
Zgodovina Grčije
Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.
Poglej Polis in Zgodovina Grčije