Kazalo
43 odnosi: Aleksander Glazunov, Ars nova, Širom, Čista kvinta, Baročna glasba, Bergamo, Bogdan Kralj, Caccia, Couranta, Damijan Močnik, Dies irae, Duet, Etude za klavir (Ligeti), Franjo Dugan (1874-1948), Giovanni Pierluigi da Palestrina, Glasbena estetika, Glasbeni neoklasicizem, Gregorijanski koral, Gruzijska zlata doba, Harmonija, Jehan de Lescurel, K'vali, Klasična glasba, Kontrapunkt, Kubanska glasba, Landinijeva kadenca, Léonin, Madrigal, Melodija, Monofonija, Motet, Ojkanje, Orlando di Lasso, Partitura, Peter Grimes (opera), Renesančna glasba, Simfonija št. 9 (Mahler), Slovenska glasba, Stabat Mater (Poulenc), Tempo, Variacije (glasba), Villanella, W. de Wycombe.
Aleksander Glazunov
Aleksander Konstantinovič Glazunov (rusko Алекса́ндр Константи́нович Глазуно́в), ruski skladatelj in dirigent, * 29.
Poglej Polifonija in Aleksander Glazunov
Ars nova
Ars nova, traktat Phillippa de Vitryja Ars nova (»nova umetnost«) je bilo stilno obdobje v glasbi poznega srednjega veka, ki je izhajalo iz Francije.
Poglej Polifonija in Ars nova
Širom
Širom je slovenska glasbena skupina, ustanovljen leta 2015, ki jo sestavljajo Iztok Koren (bendžo, bas boben, zvončki, balafon), Ana Kravanja (violina, viola, ribab, kalimba, bendir, balafon) in Samo Kutin (ukulele, kalimba, tamburica, harfa, balafon, zvočni predmeti).
Poglej Polifonija in Širom
Čista kvinta
Čista kvinta, tudi diapente je interval, ki poleg prime in oktave velja za najbolj konsonantnega.
Poglej Polifonija in Čista kvinta
Baročna glasba
Baročna glasba zajema obdobje in zvrst evropske klasične glasbe v času baroka, približno med letoma 1600 in 1750.
Poglej Polifonija in Baročna glasba
Bergamo
Bergamo (lombardsko Bèrghem) je mesto v Lombardiji v Italiji, ki leži okoli 40 km severovzhodno od Milana in 30 km od jezer Como in Iseo.
Poglej Polifonija in Bergamo
Bogdan Kralj
Bogdan Kralj, slovenski glasbenik, dirigent in zborovodja, * 1958, Križ Študiral je klavir in zborovsko dirigiranje pri tržaški Glasbeni matici, po klasični maturi na liceju France Prešeren pa ekonomsko fakulteto na univerzi v Trstu.
Poglej Polifonija in Bogdan Kralj
Caccia
Lov na medveda (iz knjige Tacuinum Sanitatis, XIV. stoletje) Caccia (italijansko: lov) je polifono vokalno oz.
Poglej Polifonija in Caccia
Couranta
Uvodni ritmični vzorec courante Couranta (tudi courante, corrente, coranto ali corant) je hiter družabni salonski in dvorni ples renesančnega in baročnega obdobja.
Poglej Polifonija in Couranta
Damijan Močnik
Damijan Močnik, slovenski skladatelj, dirigent in pedagog, * 30. november 1967, Kranj.
Poglej Polifonija in Damijan Močnik
Dies irae
Dies irae (dan jeze ali sodni dan) je sekvenca v maši zadušnici (missa pro defunctis ali requiem), ki jo spremlja gregorijanski napev.
Poglej Polifonija in Dies irae
Duet
Duet (»dvospev«) je glasbeno delo oz.
Poglej Polifonija in Duet
Etude za klavir (Ligeti)
Etude za klavir skladatelja Györgyja Ligetija so ena najpomembnejših zbirk pianistične glasbe 20. stoletja.
Poglej Polifonija in Etude za klavir (Ligeti)
Franjo Dugan (1874-1948)
Franjo Dugan, hrvaški skladatelj, organist in publicist, * 11. september 1874, Krapinica (Hrvaška), † 12. december 1948, Zagreb.
Poglej Polifonija in Franjo Dugan (1874-1948)
Giovanni Pierluigi da Palestrina
Giovanni Pietro Aloisio Sante da Palestrina, italijanski renesančni skladatelj, * okrog 1525, Palestrina, Lacij, † 2. februar 1594, Rim.
Poglej Polifonija in Giovanni Pierluigi da Palestrina
Glasbena estetika
Glasbena estetika ima kot znanstveno-filozofska disciplina cilj, da s proučevanjem vseh vidikov na glasbeno umetnost spozna njeno bistvo in zakone ter odkrije njen popolni smisel v podrobnostih in v celoti.
Poglej Polifonija in Glasbena estetika
Glasbeni neoklasicizem
Neoklasicizem je kompozicijski stil v glasbi 20. stoletja.
Poglej Polifonija in Glasbeni neoklasicizem
Gregorijanski koral
Gregor I. med narekovanjem gregorijanskega napeva (iz antifonarja samostana St. Gallen, okrog leta 1000 Gregorijanski koral je srednjeveško liturgično enoglasno petje.
Poglej Polifonija in Gregorijanski koral
Gruzijska zlata doba
Gruzijska zlata doba opisuje zgodovinsko obdobje od visokega srednjega veka, sega približno od poznega 11.
Poglej Polifonija in Gruzijska zlata doba
Harmonija
Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.
Poglej Polifonija in Harmonija
Jehan de Lescurel
Jehan de Lescurel (tudi Jehannot de l'Escurel), francoski skladatelj in pesnik, † 23. maj 1304.
Poglej Polifonija in Jehan de Lescurel
K'vali
K'vali (gruzinsko sled, stopinja) je pevski zbor gruzinskih pesmi, ki ga je novembra 2008 v Ljubljani ustanovila Vrinda Čidambaram, ameriška podiplomska študentka splošnega jezikoslovja Univerze Princeton, ki je bila kot Fulbrightova štipendistka na enoletni študijski izmenjavi v Ljubljani.
Poglej Polifonija in K'vali
Klasična glasba
Klasična glasba (tudi klasika) je pojem, s katerim označujemo vsa slogovna obdobja od renesanse dalje.
Poglej Polifonija in Klasična glasba
Kontrapunkt
Kontrapunkt (latinsko: punctus contra punctum.
Poglej Polifonija in Kontrapunkt
Kubanska glasba
Kubanska glasba je glasba, ki se je pod španskimi, afriškimi in staroselskimi vplivi razvijala na Kubi od odkritja v 15.stoletju do današnjih dni.
Poglej Polifonija in Kubanska glasba
Landinijeva kadenca
posnetek v zapisu MIDI) Landinijeva kadenca (tudi Landinova kadenca) je kadenčni postop, pri katerem se iz septime (vodilni ton) ne preide takoj v oktavo (toniko), ampak nazaj na seksto (Landinova seksta), ki pa z basovim tonom na dominanti tvori čisto kvinto.
Poglej Polifonija in Landinijeva kadenca
Léonin
Léonin, verjetno francoski skladatelj, * 1135, † 1190 ali 1201.
Poglej Polifonija in Léonin
Madrigal
Madrigal je renesančna polifona vokalna glasbena oblika, komponirana na posvetna besedila.
Poglej Polifonija in Madrigal
Melodija
Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.
Poglej Polifonija in Melodija
Monofonija
Monofonija (starogrško μονoς + φωνη - en glas) je enoglasna glasba.
Poglej Polifonija in Monofonija
Motet
Motet je večglasna vokalna glasbena oblika z verskim besedilom; brez inštrumentalne spremljave (izvaja ga pevski zbor a capella).
Poglej Polifonija in Motet
Ojkanje
Mirlovačka noša, ena od različic noše dinarskega področja. Ojkanje je najstarejša vrsta tradicionalnega večglasnega petja na Hrvaškem.
Poglej Polifonija in Ojkanje
Orlando di Lasso
Orlando di Lasso (tudi: Orlande de Lassus, Orlandus Lassus, Roland de Lassus, Roland Delattre), frankoflamski skladatelj, * 1532 (oziroma ok. 1530), Mons, Flandrija, † 14. junij 1594, München.
Poglej Polifonija in Orlando di Lasso
Partitura
Primer partiture za simfonični orkester Partitúra je notni zapis večglasne skladbe, ki jo hkrati izvaja več glasbenih instrumentov ali vokalistov.
Poglej Polifonija in Partitura
Peter Grimes (opera)
Benjamin Britten: Peter Grimes, opera. Njegova prva velika opera, »Peter Grimes«, je nastala v zadnjih letih 2. svetovne vojne, prvič pa so jo izvedli 7. junija 1945 v glasbenem gledališču Sadler Wells v Londonu.
Poglej Polifonija in Peter Grimes (opera)
Renesančna glasba
Renesančna glasba (francosko: renaissance.
Poglej Polifonija in Renesančna glasba
Simfonija št. 9 (Mahler)
Gustav Mahler: Simfonija št.
Poglej Polifonija in Simfonija št. 9 (Mahler)
Slovenska glasba
Slovenska glasba je sestavni del zahodnoevropske glasbene kulture in je tesno povezana z glasbo sosednjih dežel, predvsem Avstrije, severne Italije in Hrvaške.
Poglej Polifonija in Slovenska glasba
Stabat Mater (Poulenc)
Stabat Mater Francisa Poulenca (1899–1963) iz leta 1950 je poleg Glorie (1959) največji umetniški dosežek skladateljevih poznih let.
Poglej Polifonija in Stabat Mater (Poulenc)
Tempo
Témpo označuje hitrost izvajanja glasbenih del in se nanaša na trajanje osnovne ritmične enote v taktu.
Poglej Polifonija in Tempo
Variacije (glasba)
Primer ornamentalne variacije Variacije ali tema z variacijami (tudi variacije na témo) so glasbena oblika, pri kateri začetnemu glasbenemu materialu (témi) sledi niz krajših ali daljših odsekov, v katerih se tema spreminja.
Poglej Polifonija in Variacije (glasba)
Villanella
Villanella, tudi canzona vilanesca, (množina villanelle — kar ne smemo zamenjevati s francosko pesniško obliko villanelle) je posvetna večglasna italijanska glasbena oblika, ki se je pojavila tik pred polovico 16. stoletja.
Poglej Polifonija in Villanella
W. de Wycombe
W.
Poglej Polifonija in W. de Wycombe