Hitreje kot brskalnik!
121 odnosi: Akra, Al Hvarizmi, Al-Biruni, Al-Majriti, Aleuti, Alexis Claude Clairaut, Anders Celsius, Andrej Perlah, Apia, Armilarna sfera, Astrološki simboli, Astronomski simbol, Asunción, Žiroskop, Časovna enačba, Časovna krožnica, Časovni kot, Časovni pas, Čukotski polotok, Baragova pohodna pot, Bazilika San Petronio, Bologna, Bogdan Kilar, Boyjeva ploskev, Evropa, François Jean Dominique Arago, Francesco Bianchini, Franjo Dominko, Galaktična latituda, Galaktični koordinatni sistem, Geografski koordinatni sistem, Georg Aunpekh von Peurbach, Gerardus Mercator, Gibanje Zemlje, Giovanni Battista Riccioli, Giovanni Domenico Cassini, Gnomon, Greenwiški srednji čas, Hiparh, Hrvaška kuna, Indijski ocean, Inter caetera, ISO 8601, Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, Jacques Cassini, Jean le Rond d'Alembert, Jean-Baptiste Colbert, Jean-Baptiste Joseph Delambre, Jean-Felix Picard (astronom), Južni tečaj, Julijanski dan, ..., Jurij Vega, Kalid Ben Abdulmelik, Kartografija, Kitajska fitoterapija, Kitajski koledar, Kompleksna ravnina, Kraljevi observatorij Greenwich, La Flèche, Liga (merska enota), Loksodroma, Longituda, Lurd, Maldivi, Marijanski stebri in stebri Svete Trojice, Marijansko otočje, Mednarodni sistem enot, Melvillov otok, Kanada, Merkur, Meter, Metrični sistem enot, Morje Laptevov, Mreža, Nadglavišče, Nebesni koordinatni sistem, Nebesni poldnevnik, Nevil Maskelyne, Ničelni poldnevnik, Nicolas-Louis de Lacaille, Norman Robert Pogson, Občina Tabor, Oblika Zemlje, Ognjena zemlja, Pavla Ranzinger, Philippe de La Hire, Pierre Charles Le Monnier, Pierre-François-André Méchain, Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, Pogodba iz Tordesillasa, Polobla, Pomladišče, Portugalski imperij, Posidonij, Ptolemaj, Rebrače, Regnier Gemma Frisius, Reka, Rossovo odvisno ozemlje, Rt Horn, Ruđer Josip Bošković, Samarkand, Severna Amerika, Severni tečaj, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Sferna spirala, Siderski čas, Siderski dan, Sončev dan, Spirala, Strasbourška astronomska ura, Struvejev geodetski lok, Univerzalni čas, Uraniborg, UTC+14:00, Veliki krog, Vzporednik, Willebrord Snell van Royen, Zemljepisna dolžina, Zemljin polmer, Zgodovina geografije, 1 E7 m. Razširi indeks (71 več) »
Akra
Akra Akra (Accra) je glavno mesto Gane.
Novo!!: Poldnevnik in Akra · Poglej več »
Al Hvarizmi
Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12. stoletje) Mohamed ben Musa al Madžusi (potomec nekega Magijca) Abu Džafar Abdulah Perez Al Hvarizmi (arabsko أبو عبد الله محمد بن موسى الخوارزمي), perzijski matematik, astronom in geograf, * 780, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj Uzbekistan, † 850.
Novo!!: Poldnevnik in Al Hvarizmi · Poglej več »
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13. december 1048, Gasna, afganistanski Gasnavid, sedaj Gazni, Afganistan.
Novo!!: Poldnevnik in Al-Biruni · Poglej več »
Al-Majriti
Abu-al-Kasim Maslamah (Maslam) ibn Ahmed al-Majriti (arabsko أبو القاسممسلمة بن أحمد المجريطي), španski astronom, kemik, matematik in učenjak, * ?, Kordoba, Španija, † 1007 ali 1008.
Novo!!: Poldnevnik in Al-Majriti · Poglej več »
Aleuti
Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.
Novo!!: Poldnevnik in Aleuti · Poglej več »
Alexis Claude Clairaut
Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.
Novo!!: Poldnevnik in Alexis Claude Clairaut · Poglej več »
Anders Celsius
Frederika Akrela, 1769 Anders Celsius (Celzij), švedski astronom, * 27. november 1701, Ovanåker, Švedska, † 25. april 1744, Uppsala, Švedska.
Novo!!: Poldnevnik in Anders Celsius · Poglej več »
Andrej Perlah
Andrej Perlah (ali Andreas Perlacher), matematik, astronom, zdravnik in astrolog, * 17. november 1490, Svečina nad Mariborom, † 11. junij ali 19. junij 1551, Dunaj.
Novo!!: Poldnevnik in Andrej Perlah · Poglej več »
Apia
Apia je glavno mesto Samoe in s 35.454 prebivalci (po preliminarnih rezultatih popisa leta 2016) največje naselje v tej otoški državi na jugozahodu Tihega oceana.
Novo!!: Poldnevnik in Apia · Poglej več »
Armilarna sfera
Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.
Novo!!: Poldnevnik in Armilarna sfera · Poglej več »
Astrološki simboli
Astrološki simboli so simboli, ki se uporabljajo v astrologiji in predstavljajo nebesne objekte.
Novo!!: Poldnevnik in Astrološki simboli · Poglej več »
Astronomski simbol
Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.
Novo!!: Poldnevnik in Astronomski simbol · Poglej več »
Asunción
Asunción je glavno mesto in največje mesto Paragvaja v Južni Ameriki.
Novo!!: Poldnevnik in Asunción · Poglej več »
Žiroskop
Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.
Novo!!: Poldnevnik in Žiroskop · Poglej več »
Časovna enačba
ekliptike. Časovna enačba je vsota obeh krivulj. uro. Časóvna enáčba je funkcija, ki v odvisnosti od dneva v letu določa velikost razlike med pravim in srednjim Sončevim časom.
Novo!!: Poldnevnik in Časovna enačba · Poglej več »
Časovna krožnica
Časovna krožnica (deklinacijski krog) nebesnega telesa (rdeče) na nebesni krogli. Časovna krožnica ali deklinacijski krog je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka preko nebesnega telesa ter skozi severni in južni nebesni pol.
Novo!!: Poldnevnik in Časovna krožnica · Poglej več »
Časovni kot
Določitev časovnega kota (modro) na nebesni krogli. Časovni kot (oznaka HA ali H) je kot med ravnino časovne krožnice nebesnega telesa in ravnino poldnevnika opazovalca.
Novo!!: Poldnevnik in Časovni kot · Poglej več »
Časovni pas
Časovi pasovi so deli Zemljine površine, ki imajo določen isti čas.
Novo!!: Poldnevnik in Časovni pas · Poglej več »
Čukotski polotok
Lega Čukotskega polotoka Satelitski posnetek Beringovega preliva. Levo je vzhod Čukotskega polotoka, desno pa zahod Sewardovega polotoka. Čukotski polotok (Čukotskij poluostrov) je polotok na skrajnem vzhodu Rusije in najbolj vzhodni polotok Azije.
Novo!!: Poldnevnik in Čukotski polotok · Poglej več »
Baragova pohodna pot
Markacija na poti Baragova pohodna pot je krožna pot, poimenovana po slovenskem misijonarju in škofu v Ameriki Frideriku Baragi.
Novo!!: Poldnevnik in Baragova pohodna pot · Poglej več »
Bazilika San Petronio, Bologna
Bazilika San Petronio je manjša bazilika in cerkev nadškofije Bologna v Bologni, Emilija – Romanja, severna Italija.
Novo!!: Poldnevnik in Bazilika San Petronio, Bologna · Poglej več »
Bogdan Kilar
Bogdan Kilar, slovenski astronom, * 28. februar 1930, Beograd, † 2015.
Novo!!: Poldnevnik in Bogdan Kilar · Poglej več »
Boyjeva ploskev
Animacija Boyjeve ploskve Boyjeva ploskev je imerzija (potopitev, ugreznjenje) realne projektivne ravnine v trirazsežni prostor.
Novo!!: Poldnevnik in Boyjeva ploskev · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Poldnevnik in Evropa · Poglej več »
François Jean Dominique Arago
François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.
Novo!!: Poldnevnik in François Jean Dominique Arago · Poglej več »
Francesco Bianchini
Francesco Bianchini, italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf in arheolog, * 13. december 1662, Verona, Italija, † 2. marec 1729, Rim.
Novo!!: Poldnevnik in Francesco Bianchini · Poglej več »
Franjo Dominko
Fran Dominko, slovenski fizik in astronom, * 26. julij 1903, Vodnjan, Pulj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 22. februar 1987, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: Poldnevnik in Franjo Dominko · Poglej več »
Galaktična latituda
Definicija galaktičnih koordinat (rdeče – gal. longituda, zeleno – gal. latituda) Galaktična latituda ali galaktična širina (oznaka je b) je v astronomiji ena izmed galaktičnih koordinat, ki enolično določajo lego nebesnega telesa v galaktičnem koordinatnem sistemu.
Novo!!: Poldnevnik in Galaktična latituda · Poglej več »
Galaktični koordinatni sistem
Definicija galaktičnih koordinat (rdeče – gal. longituda, zeleno – gal. latituda) Galaktični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja galaktično ravnino.
Novo!!: Poldnevnik in Galaktični koordinatni sistem · Poglej več »
Geografski koordinatni sistem
Geográfski koordinátni sistém je dvorazsežni sferni koordinatni sistem, ki je poravnan z vrtilno osjo Zemlje.
Novo!!: Poldnevnik in Geografski koordinatni sistem · Poglej več »
Georg Aunpekh von Peurbach
Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.
Novo!!: Poldnevnik in Georg Aunpekh von Peurbach · Poglej več »
Gerardus Mercator
Mercatorjeva projekcija Mercatorjev zemljevid Evrope Rumoldov zemljevid sveta, izdelan leta 1587 po očetovem zemljevidu iz 1567 in objavljen leta 1595 Gerardus Mercator (tudi Gerhardus),.
Novo!!: Poldnevnik in Gerardus Mercator · Poglej več »
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Novo!!: Poldnevnik in Gibanje Zemlje · Poglej več »
Giovanni Battista Riccioli
Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.
Novo!!: Poldnevnik in Giovanni Battista Riccioli · Poglej več »
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Novo!!: Poldnevnik in Giovanni Domenico Cassini · Poglej več »
Gnomon
Gnomon je del sončne ure (trikotna plošča), style pa je njegov nagnjen rob, ki meče senco na vodoravno številčnico sončne ure.
Novo!!: Poldnevnik in Gnomon · Poglej več »
Greenwiški srednji čas
Greenwiški srednji čas (kratica GMT) je poskus splošne uskladitve trenutnega časa.
Novo!!: Poldnevnik in Greenwiški srednji čas · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Poldnevnik in Hiparh · Poglej več »
Hrvaška kuna
Kuna (mednarodna koda HRK, oznaka kn) je bila pred uvedbo evra uradna valuta na Hrvaškem.
Novo!!: Poldnevnik in Hrvaška kuna · Poglej več »
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Novo!!: Poldnevnik in Indijski ocean · Poglej več »
Inter caetera
Inter caetera je papeška bula, ki jo je napisal papež Aleksander VI. 4. maja 1493.
Novo!!: Poldnevnik in Inter caetera · Poglej več »
ISO 8601
ISO 8601 je mednarodni standard za zapis datuma in časa.
Novo!!: Poldnevnik in ISO 8601 · Poglej več »
Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld
Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.
Novo!!: Poldnevnik in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld · Poglej več »
Jacques Cassini
Jacques Cassini II., francoski astronom in geograf, * 8. februar 1677, Pariz, Francija, † 18. april 1756, Thury pri Clermontu, Francija.
Novo!!: Poldnevnik in Jacques Cassini · Poglej več »
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Novo!!: Poldnevnik in Jean le Rond d'Alembert · Poglej več »
Jean-Baptiste Colbert
Jean-Baptiste Colbert, francoski ekonomist in državnik, * 29. avgust 1619, Reims, Francija, † 6. september 1683, Pariz.
Novo!!: Poldnevnik in Jean-Baptiste Colbert · Poglej več »
Jean-Baptiste Joseph Delambre
Jean-Baptiste Joseph Delambre, francoski matematik, astronom, geometer in zgodovinar astronomije, * 19. september 1749, Amiens, Francija, † 19. avgust 1822, Pariz, Francija.
Novo!!: Poldnevnik in Jean-Baptiste Joseph Delambre · Poglej več »
Jean-Felix Picard (astronom)
Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.
Novo!!: Poldnevnik in Jean-Felix Picard (astronom) · Poglej več »
Južni tečaj
Júžni tečáj ali Júžni pól je najjužnejša točka na Zemlji.
Novo!!: Poldnevnik in Južni tečaj · Poglej več »
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Novo!!: Poldnevnik in Julijanski dan · Poglej več »
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Novo!!: Poldnevnik in Jurij Vega · Poglej več »
Kalid Ben Abdulmelik
Kalid Ben Abdulmelik al-Marvzi, arabski (perzijski ?) astronom, * okoli 890, † okoli 960.
Novo!!: Poldnevnik in Kalid Ben Abdulmelik · Poglej več »
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Novo!!: Poldnevnik in Kartografija · Poglej več »
Kitajska fitoterapija
Kitajska fitoterapija (poenostavljeno kitajsko: 中 药学; tradicionalno kitajsko: 中 药学; pinyin: zhōngyào xué) izhaja iz kitajske Materie medice.
Novo!!: Poldnevnik in Kitajska fitoterapija · Poglej več »
Kitajski koledar
Kitajski koledar za leto 2017 Stran kitajskega koledarja Tradicionalni kitajski koledar (znan tudi kot Agrikulturni koledar, nekdanji koledar, tradicionalni koledar ali koledar Yin), je lunisončen koledar, ki šteje leta, mesece in dneve glede na astronomske dogodke.
Novo!!: Poldnevnik in Kitajski koledar · Poglej več »
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Novo!!: Poldnevnik in Kompleksna ravnina · Poglej več »
Kraljevi observatorij Greenwich
Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II. Temeljni kamen so položili 10.
Novo!!: Poldnevnik in Kraljevi observatorij Greenwich · Poglej več »
La Flèche
La Flèche je naselje in občina v zahodni francoski regiji Loire, podprefektura departmaja Sarthe.
Novo!!: Poldnevnik in La Flèche · Poglej več »
Liga (merska enota)
Liga je bila enota za merjenje razdalj, ki se je do nedavnega uporabljala v Evropi in Latinski Ameriki.
Novo!!: Poldnevnik in Liga (merska enota) · Poglej več »
Loksodroma
Severnemu polu. Loksodroma od A do B seka vse poldnevnike pod istim kotom. Loksodroma (izraz izvira iz grške besede loxos, kar pomeni nagib in besede drome, kar pomeni smer) je krivulja (pot), ki seka vse poldnevnike pod istim kotom (vendar ne pod pravim kotom).
Novo!!: Poldnevnik in Loksodroma · Poglej več »
Longituda
Ekliptični koordinatni sistem (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Longituda ali ekliptična dolžina (oznaka λ) nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v ekliptičnem koordinatnem sistemu.
Novo!!: Poldnevnik in Longituda · Poglej več »
Lurd
Bazilike v Lurdu Votlina Vrste pred bazeni Lurd (francosko Lourdes, okcitansko Lorda) je mesto in romarsko središče v jugozahodni Franciji, v pokrajini Hautes-Pyrénées.
Novo!!: Poldnevnik in Lurd · Poglej več »
Maldivi
Republika Maldivi (tudi Divehi Raajeje) je država, ki jo sestavlja skupina okrog 2000 majhnih in nizkih atolov v Indijskem oceanu, jugo-jugozahodno od Indije oz.
Novo!!: Poldnevnik in Maldivi · Poglej več »
Marijanski stebri in stebri Svete Trojice
Marijanski stebri so verski spomeniki, ki prikazujejo Devico Marijo na vrhu, pogosto zgrajeni v zahvalo za konec kuge (kužni stebri) ali iz katerega drugega razloga.
Novo!!: Poldnevnik in Marijanski stebri in stebri Svete Trojice · Poglej več »
Marijansko otočje
Lega v Tihem oceanu Marijansko otočje (tudi Mariani do začetka 20. stoletja, do nedavnega tudi Marianski otoki oz. Mariansko otočje, včasih imenovani tudi Landronski otoki po španskem otoku Islas de los Landrones, kar pomeni Otok tatov) je otočje, ki ga tvori 15 vulkanskih hribov v severno-zahodnem Pacifiku.
Novo!!: Poldnevnik in Marijansko otočje · Poglej več »
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Novo!!: Poldnevnik in Mednarodni sistem enot · Poglej več »
Melvillov otok, Kanada
Melvillov otok je nenaseljen otok v Kanadskem arktičnem otočju na severu Kanade in s površino 42.149 km² osmi največji kanadski otok ter 33.
Novo!!: Poldnevnik in Melvillov otok, Kanada · Poglej več »
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Novo!!: Poldnevnik in Merkur · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: Poldnevnik in Meter · Poglej več »
Metrični sistem enot
ZDA).
Novo!!: Poldnevnik in Metrični sistem enot · Poglej več »
Morje Laptevov
Morje Laptevov (Laptev Sea) Mórje Láptevov (tudi Morje Laptjevov, nepravilno Morje Laptevih (mestnik namesto rodilnika) (rusko море Лаптевых) je del Arktičnega oceana in se razteza na površini 649.800 km² znotraj polarnega kroga. Leži med polotokom Tajmir in Novosibirskimi otoki. Na zahodu meji s Karskim morjem, na vzhodu pa z Vzhodnosibirskim morjem. Zahodna meja morja se začenja na Arktičnemu rtu (otok Komsomolec), se nadaljuje vzdolž vzhodne obale Severne dežele, skozi Preliv Rdeče armade, do vzhodne obale Otoka oktobrske revolucije in Rta Anušinova skozi Šokaljskijev preliv do otoka Boljševik, vzdolž obale rta Vajgač, vzdolž vzhodne meje Preliva Vilkickega do čela Hatanškega zaliva. Severna meja se začne na Akrtičnemu rtu in poteka skozi stično točko poldnevnika severnega vrha otoka Kotelni (139° V) in roba celinskega grebena (79° severno, 139° 00' vzhodno). Vzhodna meja se začne na zahodni strani Preliva Sannikova, okoli zahodnih obal Velikih in Malih Ljakovskih otokov in se nadaljuje vzdolž zahodnega kraka Preliva Dimitrija Lapteva. Južna meja je celinska obala od Svetega rta (Svjatoj Nos) do čela Hatanškega zaliva. Širina na vzporedniku 75° severno je 717 km, dolžina od rta Čeljuskin do Preliva Dimitrija Lapteva je 1.126 km. Morje je plitvo - od tega je okoli 66 % globoko manj kot 100 m, in med letom večino časa zamrznjeno. V morje se z veliko delto izliva Lena in glavne reke Hatanga, Anabar, Olenjok, Omoloj in Jana. V južnih in jugovzhodnih območjih, ki sestavljajo 45 % celotne površine morja, je globina od 10 do 50 m. Globine, ki presegajo 2000 m so v severnih delih. Strmo dno, ki se začne na 100 m in končuje v 3000 m, deli morje na severne in južne predele vzdolž vzporednika ob Prelivu Vilkickega. Morje Laptevov je kot del poti Severnega Ledenega morja plovno le v avgustu in septembru. Glavna pristana sta Tiksi na skrajnem vzhodnem robu Lenine delte in Nordvik ob vzhodnem robu Hatangškega zaliva. Nekoč se je morje imenovalo Nordenskjöldovo morje po finskemu raziskovalcu Nilsu Adolfu Nordenskjöldu, danes pa se imenuje po ruskih arktičnih raziskovalcih, bratrancih Haritonu Prokofjeviču in Dimitriju Jakovljeviču Laptevu, ki sta sodelovala v drugi Beringovi odpravi (1734 do 1741) in sta praktično odkrila morje. Nordenskjöldova odprava z ladjo Vega v letih od 1878 do 1879 je prva raziskovala živalstvo in rastlinje Morja Laptevov. Odpravo je nadaljevala Tollova ruska odprava z ladjo Zarja (1900 do 1903) in odprava Vilkickega z ladjama Tajmir in Vajgač leta 1913. V času Sovjetske zveze sta raziskovali morje dve norveški odpravi z ladjo Mod (1918 do 1920 in 1921 do 1924), odprava Kmišnikova leta 1926 in Jujeva odprava. Morje je leta 1927 raziskoval Čirikin z ledolomilcema Lithke (1934) in Sadko (1937). Kategorija:Arktični ocean Kategorija:Morja v Rusiji Kategorija:Robna morja.
Novo!!: Poldnevnik in Morje Laptevov · Poglej več »
Mreža
Beseda mreža ima lahko več pomenov.
Novo!!: Poldnevnik in Mreža · Poglej več »
Nadglavišče
Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.
Novo!!: Poldnevnik in Nadglavišče · Poglej več »
Nebesni koordinatni sistem
Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.
Novo!!: Poldnevnik in Nebesni koordinatni sistem · Poglej več »
Nebesni poldnevnik
Nebesni poldnevnik na nebesni krogli (slika velja samo za severne zemljepisne širine) Nebesni poldnevnik ali nebesni meridian je navidezni veliki krog na nebesni krogli, ki teče od severne točke na obzorju, preko nebesnega pola do nadglavišča, nato dalje do južne točke na obzorju in skozi podnožišče nazaj do severne točke na obzorju.
Novo!!: Poldnevnik in Nebesni poldnevnik · Poglej več »
Nevil Maskelyne
Častiti sir Nevil Maskelyne, angleški duhovnik in astronom, * 5. oktober 1732, London, Anglija, † 9. februar 1811, Greenwich, Anglija.
Novo!!: Poldnevnik in Nevil Maskelyne · Poglej več »
Ničelni poldnevnik
Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.
Novo!!: Poldnevnik in Ničelni poldnevnik · Poglej več »
Nicolas-Louis de Lacaille
Abbé Nicolas Louis de Lacaille, francoski astronom, * 15. marec 1713, Rumigny, Ardeni, Francija, † 21. marec 1762, Pariz, Francija.
Novo!!: Poldnevnik in Nicolas-Louis de Lacaille · Poglej več »
Norman Robert Pogson
Norman Robert Pogson, angleški astronom, * 23. marec 1829, Nottingham, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 23. junij 1891.
Novo!!: Poldnevnik in Norman Robert Pogson · Poglej več »
Občina Tabor
Občina Tabor je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Poldnevnik in Občina Tabor · Poglej več »
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Novo!!: Poldnevnik in Oblika Zemlje · Poglej več »
Ognjena zemlja
Zemljevid Ognjene dežele Ognjéna zemlja (tudi Ognjéna dežêla) je otočje na skrajnem jugu Južne Amerike.
Novo!!: Poldnevnik in Ognjena zemlja · Poglej več »
Pavla Ranzinger
Pavla Ranzinger, slovenska astronomka, * 1933.
Novo!!: Poldnevnik in Pavla Ranzinger · Poglej več »
Philippe de La Hire
Philippe de La Hire (ali Lahire), francoski matematik, astronom, fizik, prirodoslovec in slikar, * 18. marec 1640, Pariz, Francija, † 21. april 1718, Pariz.
Novo!!: Poldnevnik in Philippe de La Hire · Poglej več »
Pierre Charles Le Monnier
Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.
Novo!!: Poldnevnik in Pierre Charles Le Monnier · Poglej več »
Pierre-François-André Méchain
Pierre-François-André Méchain, francoski astronom, * 16. avgust 1744, Laon, Francija, † 20. september 1804, Castillion de la Plana, Španija.
Novo!!: Poldnevnik in Pierre-François-André Méchain · Poglej več »
Pierre-Louis Moreau de Maupertuis
Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, francoski matematik, astronom, filozof in prirodoslovec, * 17. julij 1698, Saint Malo, Bretanija, Ille-et-Vilaine, Francija, † 27. julij 1759, Basel, Švica.
Novo!!: Poldnevnik in Pierre-Louis Moreau de Maupertuis · Poglej več »
Pogodba iz Tordesillasa
Pogodba iz Tordesillasa (portugalsko Tratado de Tordesilhas, špansko Tratado de Tordesillas) je skupno ime za dve pogodbi, podpisani 7.
Novo!!: Poldnevnik in Pogodba iz Tordesillasa · Poglej več »
Polobla
Delitev Zemlje na poloble po ekvatorju in ničelnem poldnevniku Zemljina polobla ali poluta (redkeje tudi hemisfera) je ena od polovic Zemljine oble v geografskem koordinatnem sistemu.
Novo!!: Poldnevnik in Polobla · Poglej več »
Pomladišče
Definicija pomladišča (smer proti pomladišču je označena rdeče) Pomladišče (tudi pomladna točka, oznaka γ) je ena izmed točk na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator.
Novo!!: Poldnevnik in Pomladišče · Poglej več »
Portugalski imperij
Ozemlja, trgovske baze in kolonije Portugalskega imperija v 16. stoletju Portugalski imperij je poimenovanje za zasedbo in izkoriščanje ozemelj, kl si jih je prisvojila Portugalska v času razvoja kot kolonialna država.
Novo!!: Poldnevnik in Portugalski imperij · Poglej več »
Posidonij
Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.
Novo!!: Poldnevnik in Posidonij · Poglej več »
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Novo!!: Poldnevnik in Ptolemaj · Poglej več »
Rebrače
Rebrače (znanstveno ime Ctenophora) so deblo morskih živali, ki poseljujejo svetovne oceane.
Novo!!: Poldnevnik in Rebrače · Poglej več »
Regnier Gemma Frisius
Regnier Gemma Frisius (rojen Jemme Reinerszoon), flamski matematik, kozmograf, kartograf, zdravnik in astronom, * 9. december 1508, Dokkum, Frizija, Nizozemska, † 25. maj 1555, Louvain, Brabant, sedaj Belgija.
Novo!!: Poldnevnik in Regnier Gemma Frisius · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Poldnevnik in Reka · Poglej več »
Rossovo odvisno ozemlje
Rossovo odvisno ozemlje (angleško Ross Dependency) zajema del Antarktike in drugih ozemelj v Južnem oceanu, ki jih v posest zahteva Nova Zelandija.
Novo!!: Poldnevnik in Rossovo odvisno ozemlje · Poglej več »
Rt Horn
Pogled na Rt Horn iz juga. Rt Horn je uradno najjužnejša točka Južne Amerike.
Novo!!: Poldnevnik in Rt Horn · Poglej več »
Ruđer Josip Bošković
Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.
Novo!!: Poldnevnik in Ruđer Josip Bošković · Poglej več »
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Novo!!: Poldnevnik in Samarkand · Poglej več »
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Novo!!: Poldnevnik in Severna Amerika · Poglej več »
Severni tečaj
Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj. Séverni tečáj ali séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji.
Novo!!: Poldnevnik in Severni tečaj · Poglej več »
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Poldnevnik in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Poldnevnik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Sferna spirala
Sferna spirala je sferna krivulja, ki jo opravi telo, ki se giblje od južnega proti severnemu polu sfere in pri tem tvori stalni kot (ne pa pravi kot) s poldnevniki.
Novo!!: Poldnevnik in Sferna spirala · Poglej več »
Siderski čas
Primerjava zvezdnega in Sončevega dneva. V zgornjem delu so prikazane lege Zemlje in Sonca ter smeri proti zelo oddaljeni zvezdi. V spodnjem delu (pravokotniki) pa vidimo lege zvezde (rdeči krog) in Sonca (rumeni krog) na nebu. Levi pravokotnik prikazuje Sonce in zvezdo v istočasni kulminaciji, v srednjem pravokotniku je v kulminaciji samo oddaljena zvezda (srednji zvezdni čas), Zemlja se mora še malo zavrteti, da pride Sonce v kulminacijo in dobimo desno sliko, kjer se konča Sončev dan. Sidérski čàs ali zvézdni čàs je čas s katerim merimo lego Zemlje pri njenem vrtenju okrog svoje osi glede na oddaljene zvezde.
Novo!!: Poldnevnik in Siderski čas · Poglej več »
Siderski dan
nadglavišču. V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sidérski dan ali zvézdni dan je čas med dvema zaporednima kulminacijama zelo oddaljene zvezde.
Novo!!: Poldnevnik in Siderski dan · Poglej več »
Sončev dan
Sončev dan je čas, v katerem za opazovalca na površini Zemlje Sonce enkrat navidezno obkroži Zemljo.
Novo!!: Poldnevnik in Sončev dan · Poglej več »
Spirala
Arhimedova spirala Hipebolična spirala Spirála ali (redko knjižno viba) je v matematiki krivulja, ki se krožno približuje ali oddaljuje od središčne točke, kar je odvisno od smeri v kateri sledimo krivulji.
Novo!!: Poldnevnik in Spirala · Poglej več »
Strasbourška astronomska ura
Strasbourška astronomska ura je v stolnici Notre-Dame v Strasbourgu v Alzaciji v Franciji.
Novo!!: Poldnevnik in Strasbourška astronomska ura · Poglej več »
Struvejev geodetski lok
Struvejev geodetski lok je veriga triangulacijskih točk, ki se razteza od Hammerfesta na severu Norveške do kraja Staro-Nekrasovka na črnomorski obali na jugu Ukrajine, v razdalji 2821,9 km.
Novo!!: Poldnevnik in Struvejev geodetski lok · Poglej več »
Univerzalni čas
Univerzalni čas (oznaka UT ali Universal time) je čas, ki je osnovan na vrtenju Zemlje.
Novo!!: Poldnevnik in Univerzalni čas · Poglej več »
Uraniborg
Brahejev Uraniborg iz njegove knjige ''Astronomiae instauratae mechanica'' (1598) Glavna zgradba de Brahejevega Uraniborga iz Blaeujevega ''Velikega Atlasa'' (1663) Uraniborg je bil danski astronomski observatorij in alkimistični laboratorij, ki ga je ustanovil in vodil danski astronom, astrolog in alkimist Tycho de Brahe.
Novo!!: Poldnevnik in Uraniborg · Poglej več »
UTC+14:00
Zemljevid območij v časovnem pasu UTC+14:00 (stanje leta 2008)legenda UTC UTC+14:00 je časovni pas z zamikom +14 ur glede na univerzalni koordinirani čas (UTC).
Novo!!: Poldnevnik in UTC+14:00 · Poglej več »
Veliki krog
hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.
Novo!!: Poldnevnik in Veliki krog · Poglej več »
Vzporednik
Vzporedniki, zeleno je ekvator. Vzporédniki (tudi paraléle) so ekvatorju vzporedne navidezne krožnice na Zemljini površini.
Novo!!: Poldnevnik in Vzporednik · Poglej več »
Willebrord Snell van Royen
Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.
Novo!!: Poldnevnik in Willebrord Snell van Royen · Poglej več »
Zemljepisna dolžina
Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).
Novo!!: Poldnevnik in Zemljepisna dolžina · Poglej več »
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Novo!!: Poldnevnik in Zemljin polmer · Poglej več »
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Novo!!: Poldnevnik in Zgodovina geografije · Poglej več »
1 E7 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 107 metrov (10.000 km) do 108 m (100.000 km).
Novo!!: Poldnevnik in 1 E7 m · Poglej več »
Preusmerja sem:
Meridian, Meridijan, Poldnevniki.
