Kazalo
121 odnosi: Akra, Al Hvarizmi, Al-Biruni, Al-Majriti, Aleuti, Alexis Claude Clairaut, Anders Celsius, Andrej Perlah, Apia, Armilarna sfera, Astrološki simboli, Astronomski simbol, Asunción, Žiroskop, Časovna enačba, Časovna krožnica, Časovni kot, Časovni pas, Čukotski polotok, Baragova pohodna pot, Bazilika San Petronio, Bologna, Bogdan Kilar, Boyjeva ploskev, Evropa, François Jean Dominique Arago, Francesco Bianchini, Franjo Dominko, Galaktična latituda, Galaktični koordinatni sistem, Geografski koordinatni sistem, Georg Aunpekh von Peurbach, Gerardus Mercator, Gibanje Zemlje, Giovanni Battista Riccioli, Giovanni Domenico Cassini, Gnomon, Greenwiški srednji čas, Hiparh, Hrvaška kuna, Indijski ocean, Inter caetera, ISO 8601, Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld, Jacques Cassini, Jean le Rond d'Alembert, Jean-Baptiste Colbert, Jean-Baptiste Joseph Delambre, Jean-Felix Picard (astronom), Južni tečaj, Julijanski dan, ... Razširi indeks (71 več) »
Akra
Akra Akra (Accra) je glavno mesto Gane.
Poglej Poldnevnik in Akra
Al Hvarizmi
Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12.
Poglej Poldnevnik in Al Hvarizmi
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.
Poglej Poldnevnik in Al-Biruni
Al-Majriti
Abu-al-Kasim Maslamah (Maslam) ibn Ahmed al-Majriti (arabsko أبو القاسممسلمة بن أحمد المجريطي), španski astronom, kemik, matematik in učenjak, * ?, Kordoba, Španija, † 1007 ali 1008.
Poglej Poldnevnik in Al-Majriti
Aleuti
Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.
Poglej Poldnevnik in Aleuti
Alexis Claude Clairaut
Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.
Poglej Poldnevnik in Alexis Claude Clairaut
Anders Celsius
Frederika Akrela, 1769 Anders Celsius (Celzij), švedski astronom, * 27. november 1701, Ovanåker, Švedska, † 25. april 1744, Uppsala, Švedska.
Poglej Poldnevnik in Anders Celsius
Andrej Perlah
Andrej Perlah (ali Andreas Perlacher), matematik, astronom, zdravnik in astrolog, * 17. november 1490, Svečina nad Mariborom, † 11. junij ali 19. junij 1551, Dunaj.
Poglej Poldnevnik in Andrej Perlah
Apia
Apia je glavno mesto Samoe in s 35.454 prebivalci (po preliminarnih rezultatih popisa leta 2016) največje naselje v tej otoški državi na jugozahodu Tihega oceana.
Poglej Poldnevnik in Apia
Armilarna sfera
Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.
Poglej Poldnevnik in Armilarna sfera
Astrološki simboli
Astrološki simboli so simboli, ki se uporabljajo v astrologiji in predstavljajo nebesne objekte.
Poglej Poldnevnik in Astrološki simboli
Astronomski simbol
Astronomski simboli so simboli, s katerimi se predstavljajo različna nebesna telesa, tj.
Poglej Poldnevnik in Astronomski simbol
Asunción
Asunción je glavno mesto in največje mesto Paragvaja v Južni Ameriki.
Poglej Poldnevnik in Asunción
Žiroskop
Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.
Poglej Poldnevnik in Žiroskop
Časovna enačba
ekliptike. Časovna enačba je vsota obeh krivulj. uro. Časóvna enáčba je funkcija, ki v odvisnosti od dneva v letu določa velikost razlike med pravim in srednjim Sončevim časom.
Poglej Poldnevnik in Časovna enačba
Časovna krožnica
Časovna krožnica (deklinacijski krog) nebesnega telesa (rdeče) na nebesni krogli. Časovna krožnica ali deklinacijski krog je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka preko nebesnega telesa ter skozi severni in južni nebesni pol.
Poglej Poldnevnik in Časovna krožnica
Časovni kot
Določitev časovnega kota (modro) na nebesni krogli. Časovni kot (oznaka HA ali H) je kot med ravnino časovne krožnice nebesnega telesa in ravnino poldnevnika opazovalca.
Poglej Poldnevnik in Časovni kot
Časovni pas
Časovi pasovi so deli Zemljine površine, ki imajo določen isti čas.
Poglej Poldnevnik in Časovni pas
Čukotski polotok
Lega Čukotskega polotoka Satelitski posnetek Beringovega preliva. Levo je vzhod Čukotskega polotoka, desno pa zahod Sewardovega polotoka. Čukotski polotok (Čukotskij poluostrov) je polotok na skrajnem vzhodu Rusije in najbolj vzhodni polotok Azije.
Poglej Poldnevnik in Čukotski polotok
Baragova pohodna pot
Markacija na poti Baragova pohodna pot je krožna pot, poimenovana po slovenskem misijonarju in škofu v Ameriki Frideriku Baragi.
Poglej Poldnevnik in Baragova pohodna pot
Bazilika San Petronio, Bologna
Bazilika San Petronio je manjša bazilika in cerkev nadškofije Bologna v Bologni, Emilija – Romanja, severna Italija.
Poglej Poldnevnik in Bazilika San Petronio, Bologna
Bogdan Kilar
Bogdan Kilar, slovenski astronom, * 28. februar 1930, Beograd, † 2015.
Poglej Poldnevnik in Bogdan Kilar
Boyjeva ploskev
Animacija Boyjeve ploskve Boyjeva ploskev je imerzija (potopitev, ugreznjenje) realne projektivne ravnine v trirazsežni prostor.
Poglej Poldnevnik in Boyjeva ploskev
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Poldnevnik in Evropa
François Jean Dominique Arago
François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.
Poglej Poldnevnik in François Jean Dominique Arago
Francesco Bianchini
Francesco Bianchini, italijanski astronom, fizik, anatom, botanik, filozof, teolog, orientalist, historiograf in arheolog, * 13. december 1662, Verona, Italija, † 2. marec 1729, Rim.
Poglej Poldnevnik in Francesco Bianchini
Franjo Dominko
Fran Dominko, slovenski fizik in astronom, * 26. julij 1903, Vodnjan, Pulj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 22. februar 1987, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Poldnevnik in Franjo Dominko
Galaktična latituda
Definicija galaktičnih koordinat (rdeče – gal. longituda, zeleno – gal. latituda) Galaktična latituda ali galaktična širina (oznaka je b) je v astronomiji ena izmed galaktičnih koordinat, ki enolično določajo lego nebesnega telesa v galaktičnem koordinatnem sistemu.
Poglej Poldnevnik in Galaktična latituda
Galaktični koordinatni sistem
Definicija galaktičnih koordinat (rdeče – gal. longituda, zeleno – gal. latituda) Galaktični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja galaktično ravnino.
Poglej Poldnevnik in Galaktični koordinatni sistem
Geografski koordinatni sistem
Geográfski koordinátni sistém je dvorazsežni sferni koordinatni sistem, ki je poravnan z vrtilno osjo Zemlje.
Poglej Poldnevnik in Geografski koordinatni sistem
Georg Aunpekh von Peurbach
Georg Aunpekh von Peurbach (Peurbach, Puerbach, Peuerbach, Peurbhach, Purbach), avstrijski matematik in astronom, * 30. maj 1423, Peuerbach (Puerbach, Peurbach) pri Dunaju, Avstrija, † 8. april 1461, Dunaj.
Poglej Poldnevnik in Georg Aunpekh von Peurbach
Gerardus Mercator
Mercatorjeva projekcija Mercatorjev zemljevid Evrope Rumoldov zemljevid sveta, izdelan leta 1587 po očetovem zemljevidu iz 1567 in objavljen leta 1595 Gerardus Mercator (tudi Gerhardus),.
Poglej Poldnevnik in Gerardus Mercator
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Poglej Poldnevnik in Gibanje Zemlje
Giovanni Battista Riccioli
Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.
Poglej Poldnevnik in Giovanni Battista Riccioli
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Poglej Poldnevnik in Giovanni Domenico Cassini
Gnomon
Gnomon je del sončne ure (trikotna plošča), style pa je njegov nagnjen rob, ki meče senco na vodoravno številčnico sončne ure.
Poglej Poldnevnik in Gnomon
Greenwiški srednji čas
Greenwiški srednji čas (kratica GMT) je poskus splošne uskladitve trenutnega časa.
Poglej Poldnevnik in Greenwiški srednji čas
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Poldnevnik in Hiparh
Hrvaška kuna
Kuna (mednarodna koda HRK, oznaka kn) je bila pred uvedbo evra uradna valuta na Hrvaškem.
Poglej Poldnevnik in Hrvaška kuna
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Poglej Poldnevnik in Indijski ocean
Inter caetera
Inter caetera je papeška bula, ki jo je napisal papež Aleksander VI. 4. maja 1493.
Poglej Poldnevnik in Inter caetera
ISO 8601
ISO 8601 je mednarodni standard za zapis datuma in časa.
Poglej Poldnevnik in ISO 8601
Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld
Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janez Dizma Florjančič de Grienfeld (tudi Johannes (ali Ivan) Dizma Floriantschitsch de Grienfeld), astronom, matematik, geograf in kartograf, * 1. julij 1691, Ljubljana, † do 1757.
Poglej Poldnevnik in Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld
Jacques Cassini
Jacques Cassini II., francoski astronom in geograf, * 8. februar 1677, Pariz, Francija, † 18. april 1756, Thury pri Clermontu, Francija.
Poglej Poldnevnik in Jacques Cassini
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Poglej Poldnevnik in Jean le Rond d'Alembert
Jean-Baptiste Colbert
Jean-Baptiste Colbert, francoski ekonomist in državnik, * 29. avgust 1619, Reims, Francija, † 6. september 1683, Pariz.
Poglej Poldnevnik in Jean-Baptiste Colbert
Jean-Baptiste Joseph Delambre
Jean-Baptiste Joseph Delambre, francoski matematik, astronom, geometer in zgodovinar astronomije, * 19. september 1749, Amiens, Francija, † 19. avgust 1822, Pariz, Francija.
Poglej Poldnevnik in Jean-Baptiste Joseph Delambre
Jean-Felix Picard (astronom)
Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.
Poglej Poldnevnik in Jean-Felix Picard (astronom)
Južni tečaj
Júžni tečáj ali Júžni pól je najjužnejša točka na Zemlji.
Poglej Poldnevnik in Južni tečaj
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej Poldnevnik in Julijanski dan
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Poldnevnik in Jurij Vega
Kalid Ben Abdulmelik
Kalid Ben Abdulmelik al-Marvzi, arabski (perzijski ?) astronom, * okoli 890, † okoli 960.
Poglej Poldnevnik in Kalid Ben Abdulmelik
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Poglej Poldnevnik in Kartografija
Kitajska fitoterapija
Kitajska fitoterapija (poenostavljeno kitajsko: 中 药学; tradicionalno kitajsko: 中 药学; pinyin: zhōngyào xué) izhaja iz kitajske Materie medice.
Poglej Poldnevnik in Kitajska fitoterapija
Kitajski koledar
Kitajski koledar za leto 2017 Stran kitajskega koledarja Tradicionalni kitajski koledar (znan tudi kot Agrikulturni koledar, nekdanji koledar, tradicionalni koledar ali koledar Yin), je lunisončen koledar, ki šteje leta, mesece in dneve glede na astronomske dogodke.
Poglej Poldnevnik in Kitajski koledar
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Poldnevnik in Kompleksna ravnina
Kraljevi observatorij Greenwich
Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II.
Poglej Poldnevnik in Kraljevi observatorij Greenwich
La Flèche
La Flèche je naselje in občina v zahodni francoski regiji Loire, podprefektura departmaja Sarthe.
Poglej Poldnevnik in La Flèche
Liga (merska enota)
Liga je bila enota za merjenje razdalj, ki se je do nedavnega uporabljala v Evropi in Latinski Ameriki.
Poglej Poldnevnik in Liga (merska enota)
Loksodroma
Severnemu polu. Loksodroma od A do B seka vse poldnevnike pod istim kotom. Loksodroma (izraz izvira iz grške besede loxos, kar pomeni nagib in besede drome, kar pomeni smer) je krivulja (pot), ki seka vse poldnevnike pod istim kotom (vendar ne pod pravim kotom).
Poglej Poldnevnik in Loksodroma
Longituda
Ekliptični koordinatni sistem (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Longituda ali ekliptična dolžina (oznaka λ) nebesnega telesa je ena izmed nebesnih koordinat, ki se uporabljajo v ekliptičnem koordinatnem sistemu.
Poglej Poldnevnik in Longituda
Lurd
Bazilike v Lurdu Votlina Vrste pred bazeni Lurd (francosko Lourdes, okcitansko Lorda) je mesto in romarsko središče v jugozahodni Franciji, v pokrajini Hautes-Pyrénées.
Poglej Poldnevnik in Lurd
Maldivi
Republika Maldivi (tudi Divehi Raajeje) je država, ki jo sestavlja skupina okrog 2000 majhnih in nizkih atolov v Indijskem oceanu, jugo-jugozahodno od Indije oz.
Poglej Poldnevnik in Maldivi
Marijanski stebri in stebri Svete Trojice
Marijanski stebri so verski spomeniki, ki prikazujejo Devico Marijo na vrhu, pogosto zgrajeni v zahvalo za konec kuge (kužni stebri) ali iz katerega drugega razloga.
Poglej Poldnevnik in Marijanski stebri in stebri Svete Trojice
Marijansko otočje
Lega v Tihem oceanu Marijansko otočje (tudi Mariani do začetka 20. stoletja, do nedavnega tudi Marianski otoki oz. Mariansko otočje, včasih imenovani tudi Landronski otoki po španskem otoku Islas de los Landrones, kar pomeni Otok tatov) je otočje, ki ga tvori 15 vulkanskih hribov v severno-zahodnem Pacifiku.
Poglej Poldnevnik in Marijansko otočje
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Poldnevnik in Mednarodni sistem enot
Melvillov otok, Kanada
Melvillov otok je nenaseljen otok v Kanadskem arktičnem otočju na severu Kanade in s površino 42.149 km² osmi največji kanadski otok ter 33.
Poglej Poldnevnik in Melvillov otok, Kanada
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Poldnevnik in Merkur
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Poldnevnik in Meter
Metrični sistem enot
ZDA).
Poglej Poldnevnik in Metrični sistem enot
Morje Laptevov
Morje Laptevov (Laptev Sea) Mórje Láptevov (tudi Morje Laptjevov, nepravilno Morje Laptevih (mestnik namesto rodilnika) (rusko море Лаптевых) je del Arktičnega oceana in se razteza na površini 649.800 km² znotraj polarnega kroga. Leži med polotokom Tajmir in Novosibirskimi otoki.
Poglej Poldnevnik in Morje Laptevov
Mreža
Beseda mreža ima lahko več pomenov.
Poglej Poldnevnik in Mreža
Nadglavišče
Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.
Poglej Poldnevnik in Nadglavišče
Nebesni koordinatni sistem
Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.
Poglej Poldnevnik in Nebesni koordinatni sistem
Nebesni poldnevnik
Nebesni poldnevnik na nebesni krogli (slika velja samo za severne zemljepisne širine) Nebesni poldnevnik ali nebesni meridian je navidezni veliki krog na nebesni krogli, ki teče od severne točke na obzorju, preko nebesnega pola do nadglavišča, nato dalje do južne točke na obzorju in skozi podnožišče nazaj do severne točke na obzorju.
Poglej Poldnevnik in Nebesni poldnevnik
Nevil Maskelyne
Častiti sir Nevil Maskelyne, angleški duhovnik in astronom, * 5. oktober 1732, London, Anglija, † 9. februar 1811, Greenwich, Anglija.
Poglej Poldnevnik in Nevil Maskelyne
Ničelni poldnevnik
Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.
Poglej Poldnevnik in Ničelni poldnevnik
Nicolas-Louis de Lacaille
Abbé Nicolas Louis de Lacaille, francoski astronom, * 15. marec 1713, Rumigny, Ardeni, Francija, † 21. marec 1762, Pariz, Francija.
Poglej Poldnevnik in Nicolas-Louis de Lacaille
Norman Robert Pogson
Norman Robert Pogson, angleški astronom, * 23. marec 1829, Nottingham, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 23. junij 1891.
Poglej Poldnevnik in Norman Robert Pogson
Občina Tabor
Občina Tabor je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Poldnevnik in Občina Tabor
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Poglej Poldnevnik in Oblika Zemlje
Ognjena zemlja
Zemljevid Ognjene dežele Ognjéna zemlja (tudi Ognjéna dežêla) je otočje na skrajnem jugu Južne Amerike.
Poglej Poldnevnik in Ognjena zemlja
Pavla Ranzinger
Pavla Ranzinger, slovenska astronomka, * 1933.
Poglej Poldnevnik in Pavla Ranzinger
Philippe de La Hire
Philippe de La Hire (ali Lahire), francoski matematik, astronom, fizik, prirodoslovec in slikar, * 18. marec 1640, Pariz, Francija, † 21. april 1718, Pariz.
Poglej Poldnevnik in Philippe de La Hire
Pierre Charles Le Monnier
Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.
Poglej Poldnevnik in Pierre Charles Le Monnier
Pierre-François-André Méchain
Pierre-François-André Méchain, francoski astronom, * 16. avgust 1744, Laon, Francija, † 20. september 1804, Castillion de la Plana, Španija.
Poglej Poldnevnik in Pierre-François-André Méchain
Pierre-Louis Moreau de Maupertuis
Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, francoski matematik, astronom, filozof in prirodoslovec, * 17. julij 1698, Saint Malo, Bretanija, Ille-et-Vilaine, Francija, † 27. julij 1759, Basel, Švica.
Poglej Poldnevnik in Pierre-Louis Moreau de Maupertuis
Pogodba iz Tordesillasa
Pogodba iz Tordesillasa (portugalsko Tratado de Tordesilhas, špansko Tratado de Tordesillas) je skupno ime za dve pogodbi, podpisani 7.
Poglej Poldnevnik in Pogodba iz Tordesillasa
Polobla
Delitev Zemlje na poloble po ekvatorju in ničelnem poldnevniku Zemljina polobla ali poluta (redkeje tudi hemisfera) je ena od polovic Zemljine oble v geografskem koordinatnem sistemu.
Poglej Poldnevnik in Polobla
Pomladišče
Definicija pomladišča (smer proti pomladišču je označena rdeče) Pomladišče (tudi pomladna točka, oznaka γ) je ena izmed točk na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator.
Poglej Poldnevnik in Pomladišče
Portugalski imperij
Ozemlja, trgovske baze in kolonije Portugalskega imperija v 16. stoletju Portugalski imperij je poimenovanje za zasedbo in izkoriščanje ozemelj, kl si jih je prisvojila Portugalska v času razvoja kot kolonialna država.
Poglej Poldnevnik in Portugalski imperij
Posidonij
Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.
Poglej Poldnevnik in Posidonij
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Poldnevnik in Ptolemaj
Rebrače
Rebrače (znanstveno ime Ctenophora) so deblo morskih živali, ki poseljujejo svetovne oceane.
Poglej Poldnevnik in Rebrače
Regnier Gemma Frisius
Regnier Gemma Frisius (rojen Jemme Reinerszoon), flamski matematik, kozmograf, kartograf, zdravnik in astronom, * 9. december 1508, Dokkum, Frizija, Nizozemska, † 25. maj 1555, Louvain, Brabant, sedaj Belgija.
Poglej Poldnevnik in Regnier Gemma Frisius
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Poldnevnik in Reka
Rossovo odvisno ozemlje
Rossovo odvisno ozemlje (angleško Ross Dependency) zajema del Antarktike in drugih ozemelj v Južnem oceanu, ki jih v posest zahteva Nova Zelandija.
Poglej Poldnevnik in Rossovo odvisno ozemlje
Rt Horn
Pogled na Rt Horn iz juga. Rt Horn je uradno najjužnejša točka Južne Amerike.
Poglej Poldnevnik in Rt Horn
Ruđer Josip Bošković
Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.
Poglej Poldnevnik in Ruđer Josip Bošković
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Poglej Poldnevnik in Samarkand
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Poldnevnik in Severna Amerika
Severni tečaj
Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj. Séverni tečáj ali séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji.
Poglej Poldnevnik in Severni tečaj
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Poldnevnik in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Poldnevnik in Seznam fizikalnih vsebin
Sferna spirala
Sferna spirala je sferna krivulja, ki jo opravi telo, ki se giblje od južnega proti severnemu polu sfere in pri tem tvori stalni kot (ne pa pravi kot) s poldnevniki.
Poglej Poldnevnik in Sferna spirala
Siderski čas
Primerjava zvezdnega in Sončevega dneva. V zgornjem delu so prikazane lege Zemlje in Sonca ter smeri proti zelo oddaljeni zvezdi. V spodnjem delu (pravokotniki) pa vidimo lege zvezde (rdeči krog) in Sonca (rumeni krog) na nebu. Levi pravokotnik prikazuje Sonce in zvezdo v istočasni kulminaciji, v srednjem pravokotniku je v kulminaciji samo oddaljena zvezda (srednji zvezdni čas), Zemlja se mora še malo zavrteti, da pride Sonce v kulminacijo in dobimo desno sliko, kjer se konča Sončev dan.
Poglej Poldnevnik in Siderski čas
Siderski dan
nadglavišču. V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sidérski dan ali zvézdni dan je čas med dvema zaporednima kulminacijama zelo oddaljene zvezde.
Poglej Poldnevnik in Siderski dan
Sončev dan
Sončev dan je čas, v katerem za opazovalca na površini Zemlje Sonce enkrat navidezno obkroži Zemljo.
Poglej Poldnevnik in Sončev dan
Spirala
Arhimedova spirala Hipebolična spirala Spirála ali (redko knjižno viba) je v matematiki krivulja, ki se krožno približuje ali oddaljuje od središčne točke, kar je odvisno od smeri v kateri sledimo krivulji.
Poglej Poldnevnik in Spirala
Strasbourška astronomska ura
Strasbourška astronomska ura je v stolnici Notre-Dame v Strasbourgu v Alzaciji v Franciji.
Poglej Poldnevnik in Strasbourška astronomska ura
Struvejev geodetski lok
Struvejev geodetski lok je veriga triangulacijskih točk, ki se razteza od Hammerfesta na severu Norveške do kraja Staro-Nekrasovka na črnomorski obali na jugu Ukrajine, v razdalji 2821,9 km.
Poglej Poldnevnik in Struvejev geodetski lok
Univerzalni čas
Univerzalni čas (oznaka UT ali Universal time) je čas, ki je osnovan na vrtenju Zemlje.
Poglej Poldnevnik in Univerzalni čas
Uraniborg
Brahejev Uraniborg iz njegove knjige ''Astronomiae instauratae mechanica'' (1598) Glavna zgradba de Brahejevega Uraniborga iz Blaeujevega ''Velikega Atlasa'' (1663) Uraniborg je bil danski astronomski observatorij in alkimistični laboratorij, ki ga je ustanovil in vodil danski astronom, astrolog in alkimist Tycho de Brahe.
Poglej Poldnevnik in Uraniborg
UTC+14:00
Zemljevid območij v časovnem pasu UTC+14:00 (stanje leta 2008)legenda UTC UTC+14:00 je časovni pas z zamikom +14 ur glede na univerzalni koordinirani čas (UTC).
Poglej Poldnevnik in UTC+14:00
Veliki krog
hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.
Poglej Poldnevnik in Veliki krog
Vzporednik
Vzporedniki, zeleno je ekvator. Vzporédniki (tudi paraléle) so ekvatorju vzporedne navidezne krožnice na Zemljini površini.
Poglej Poldnevnik in Vzporednik
Willebrord Snell van Royen
Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.
Poglej Poldnevnik in Willebrord Snell van Royen
Zemljepisna dolžina
Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).
Poglej Poldnevnik in Zemljepisna dolžina
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Poglej Poldnevnik in Zemljin polmer
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Poldnevnik in Zgodovina geografije
1 E7 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 107 metrov (10.000 km) do 108 m (100.000 km).
Poglej Poldnevnik in 1 E7 m
Prav tako znan kot Meridian, Meridijan, Poldnevniki.