Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Polarni sij

Index Polarni sij

Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.

Kazalo

  1. 38 odnosi: Anders Celsius, Angstrem, Antarktika, Avrora, François Jean Dominique Arago, Geografija Norveške, Giovanni Domenico Cassini, Harstad, Kozmični žarki, Lofoti, Magnetosfera, Mo i Rana, Nebo, Neznani leteči predmet, Obleganje Antiohije, Olof Petrus Hjorter, Osončje, Pomeni imen asteroidov: 5501–6000, Program Voyager, Ruđer Josip Bošković, S tramovi podprto mesto, Sestra Lúcia, Severna Norveška, Severni sij (razločitev), Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Sončev veter, Sonce, Sondirna raketa, Stewartov otok / Rakiura, Troms og Finnmark, Tromsø, Vodik, Wilhelm Reich, Zlato, 1938, 1972, 1989.

Anders Celsius

Frederika Akrela, 1769 Anders Celsius (Celzij), švedski astronom, * 27. november 1701, Ovanåker, Švedska, † 25. april 1744, Uppsala, Švedska.

Poglej Polarni sij in Anders Celsius

Angstrem

Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.

Poglej Polarni sij in Angstrem

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Poglej Polarni sij in Antarktika

Avrora

Avrora (ali aurora ali Aurora) je lahko.

Poglej Polarni sij in Avrora

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Poglej Polarni sij in François Jean Dominique Arago

Geografija Norveške

Norveška je država v severni Evropi v severnem in zahodnem delu Skandinavskega polotoka.

Poglej Polarni sij in Geografija Norveške

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Poglej Polarni sij in Giovanni Domenico Cassini

Harstad

je mesto in občina v administrativni regiji Troms na Norveškem.

Poglej Polarni sij in Harstad

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Poglej Polarni sij in Kozmični žarki

Lofoti

Moskenes, Lofoti Lofoti so otočje in tradicionalno okrožje v administrativni regiji Nordland na Norveškem.

Poglej Polarni sij in Lofoti

Magnetosfera

Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.

Poglej Polarni sij in Magnetosfera

Mo i Rana

Mo i Rana je mesto in upravno središče občine Rana v okrožju Nordland na Norveškem.

Poglej Polarni sij in Mo i Rana

Nebo

Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.

Poglej Polarni sij in Nebo

Neznani leteči predmet

Nèznáni letéči prêdmet (tričrkovna kratica NLP, angleško Unidentified flying object - UFO) je opredeljen kot katerikoli na nebu opazen predmet ali svetlobni pojav, ki ga ni bilo moč poistovetiti.

Poglej Polarni sij in Neznani leteči predmet

Obleganje Antiohije

Obleganje Antiohije je poimenovanje za dvoje obleganj Antiohije v prvi križarski vojni.

Poglej Polarni sij in Obleganje Antiohije

Olof Petrus Hjorter

Olof Petrus Hjorter (tudi Hiorter), švedski astronom, * 1696, Rödön, Jämtland, Švedska, † 25. april 1750, Uppsala, Švedska.

Poglej Polarni sij in Olof Petrus Hjorter

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Polarni sij in Osončje

Pomeni imen asteroidov: 5501–6000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 5501 do 6000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Polarni sij in Pomeni imen asteroidov: 5501–6000

Program Voyager

Program Voyager (dobesedno »program popotnik«) je ameriški raziskovalni vesoljski program, ki ga sestavljata vesoljski sondi Voyager 1 in Voyager 2, izstreljeni leta 1977.

Poglej Polarni sij in Program Voyager

Ruđer Josip Bošković

Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.

Poglej Polarni sij in Ruđer Josip Bošković

S tramovi podprto mesto

S tramovi podprto mesto je zgodovinsko-dokumentarna knjiga Janeza Kajzerja, ki vsebuje osemindvajset daljših in krajših sestavkov.

Poglej Polarni sij in S tramovi podprto mesto

Sestra Lúcia

Lúcia de Jesus Rosa dos Santos, OCD (znana tudi kot Lúcia iz Fátime in pod redovnim imenom Sestra Maria Lúcia od Jezusa in Brezmadežnega Srca), portugalska katoliška redovnica karmeličanka, * 28. marec 1907, Aljustrel, † 13. februar 2005, Coimbra.

Poglej Polarni sij in Sestra Lúcia

Severna Norveška

Severna Norveška (bokmål Nord-Norge, urbano vzhodno norveško:, nynorsk Nord-Noreg; severnosamijsko Davvi-Norga) je geografska regija Norveške, ki jo sestavljata dve najsevernejši okrožji Nordland in Troms og Finnmark v skupaj približno 35 % norveške celine.

Poglej Polarni sij in Severna Norveška

Severni sij (razločitev)

Severni sij ima lahko več pomenov.

Poglej Polarni sij in Severni sij (razločitev)

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Polarni sij in Seznam astronomskih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Polarni sij in Seznam fizikalnih vsebin

Sončev veter

Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.

Poglej Polarni sij in Sončev veter

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Polarni sij in Sonce

Sondirna raketa

Izstrelitev kanadske sondažne rakete Black Brant Sondirna ali raziskovalna raketa je raketa, razvita za podorbitalne polete, ki nosi merilne instrumente za preučevanje zgornjih plasti ozračja ali znanstvene poskuse.

Poglej Polarni sij in Sondirna raketa

Stewartov otok / Rakiura

Stewartov otok (maorsko Rakiura, dobesedno 'žareče nebo', uradno Stewartov otok / Rakiura) je tretji največji novozelandski otok, ki leži 30 kilometrov južno od Južnega otoka, čez Foveauxov preliv.

Poglej Polarni sij in Stewartov otok / Rakiura

Troms og Finnmark

Troms og Finnmark (norveško:; severni sami Romsa ja Finnmárku; kven Tromssa ja Finmarkku; Tromssa ja Finnmark, lit. Troms in Finnmark) je okrožje v razpadu na severu Norveške, ki je bilo ustanovljeno 1.

Poglej Polarni sij in Troms og Finnmark

Tromsø

Tromsø, severnosamijsko Romsa Tromssa; kvensko Tromssa; Tromsö) je mesto v občini Tromsø v okrožju Troms og Finnmark na Norveškem. Mesto je upravno središče občine in tudi upravno središče okraja Troms. Škofija Nord-Hålogaland in njen škof imata sedež v stolnici v Tromsøju v mestu.

Poglej Polarni sij in Tromsø

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Polarni sij in Vodik

Wilhelm Reich

Wilhelm Reich (vil-helm raɪç͂), avstrijski psihoanalitik, psihiater, seksolog in sociolog, * 24. marec 1897, Dobzau, Avstro-Ogrska (sedaj Dobrjaniči Ukrajina), † 3. november 1957, Lewisburg, Pensilvanija, ZDA.

Poglej Polarni sij in Wilhelm Reich

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Poglej Polarni sij in Zlato

1938

1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Polarni sij in 1938

1972

1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Polarni sij in 1972

1989

1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Polarni sij in 1989

Prav tako znan kot Aurora australis, Aurora borealis, Avrora australis, Avrora borealis, Polarna svetloba, Severni sij.