Kazalo
77 odnosi: Arhimed, Arhimedova spirala, Arhimedska spirala, Štiriperesna deteljica (matematika), Bernoullijeva lemniskata, Blaise Pascal, Cassinijev oval, Cayleyjeva sekstika, Cilindrični koordinatni sistem, Cotesova spirala, De Sluzejeva konhoida, Deltoida, Descartesov list, Dioklesova cisoida, Dolžina loka, Dvolistna krivulja, Enotski vektor, Epispirala, Epitrohoida, Evdoksova kampila, Evolventa, Ferdinand (luna), Fermatova spirala, Fi, Galilejeva spirala, Giovanni Ceva, Hiperbolična spirala, Hipijeva kvadratrisa, Hipopeda, Hipotrohoida, Hodograf, Infrardeče vodenje, Inverzna krivulja, Karakteristična energija, Kinematika, Klotoida, Kohleoida, Kompleksna ravnina, Kompleksni logaritem, Konhoida, Krivočrtni koordinatni sistem, Krivulja fižola, Krivulja kapa, Kroženje, List (krivulja), Lituus, Logaritemska spirala, Maclaurinova trisektrisa, Mala in velika polos, Maurerjeva vrtnica, ... Razširi indeks (27 več) »
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Arhimed
Arhimedova spirala
Prvi trije obrati enega kraka Arhimedove spirale. Arhimedova spirala (tudi aritmetična spirala) je geometrijsko mesto točk, ki nastane takrat, ko se točka giblje od dane negibne točke s konstantno hitrostjo vzdolž premice, ki se vrti s konstantno kotno hitrostjo.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Arhimedova spirala
Arhimedska spirala
Arhimedska spirala oziroma vse arhimedske spirale imajo v polarnih koordinatah enačbo: kjer je.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Arhimedska spirala
Štiriperesna deteljica (matematika)
Štiriperesna deteljica Štiriperesna deteljica (tudi štirilistna krivulja) je vrsta krivulje, ki spada med krivulje vrtnice z n.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Štiriperesna deteljica (matematika)
Bernoullijeva lemniskata
Bernoullijeva lemniskata in njeni dve gorišči. hiperbole Bernoullijeva lemniskata je ravninska krivulja, ki jo definirata dve dani točki F_\, in F_\,, imenovani gorišči.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Bernoullijeva lemniskata
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Blaise Pascal
Cassinijev oval
Nekaj Cassinijevih ovalov ('''b.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Cassinijev oval
Cayleyjeva sekstika
graf Cayleyjeve sekstike. Cayleyjeva sekstika (ali Cayleyjev sekstet) je v geometriji ravninska krivulja, ki spada v družino sinusoidnih spiral.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Cayleyjeva sekstika
Cilindrični koordinatni sistem
Cilíndrični (tudi váljni, váljasti ali váljčni) koordinátni sistém je prostorski koordinatni sistem, ki ga dobimo tako, da polarni koordinatni sistem v ravnini dopolnimo s tretjo koordinato - višino nad (pod) osnovno ravnino.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Cilindrični koordinatni sistem
Cotesova spirala
Cotesova spirala je ravninska krivulja, ki se jo lahko zapiše v polarnih koordinatah z eno izmed naslednjih treh oblik: kjer je.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Cotesova spirala
De Sluzejeva konhoida
De Sluzejeva konhoida za različne vrednosti ''a''. De Sluzejeva konhoida je ravninska krivulja, ki jo je proučeval že leta 1662 valonski matematik René François Walter de Sluze (1622 – 1685).
Poglej Polarni koordinatni sistem in De Sluzejeva konhoida
Deltoida
Nastanek deltoide. Deltoida je prikazana z rdečo barvo. Deltoida (tudi Steinerjeva krivulja in trikuspoida) je hipocikloida, ki ima tri vrhove.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Deltoida
Descartesov list
Descartesov list s parametrom ''a''.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Descartesov list
Dioklesova cisoida
Konstrukcija Dioklesove cisoide. Dioklesova cisoida je ravninska krivulja tretje stopnje.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Dioklesova cisoida
Dolžina loka
Dolžína lóka (oziroma dolžína lóka krivúlje) je dolžina vzdolž krivulje med dvema danima točkama.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Dolžina loka
Dvolistna krivulja
Dvolistna krivulja za a.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Dvolistna krivulja
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Enotski vektor
Epispirala
Epispirala (rdeče) z enačbo r (\theta).
Poglej Polarni koordinatni sistem in Epispirala
Epitrohoida
Epotrohoida z ''R''.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Epitrohoida
Evdoksova kampila
Slika Evdoksove kampile. Evdoksova kampila je kvartna (četrte stopnje) krivulja, ki ima v kartezičnem koordinatnem sistemu enačbo: (pri tem se rešitev x.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Evdoksova kampila
Evolventa
Evolventa krožnice Neilove parabole. Različne dolžine tangent na dano krivuljo tvorijo družino evolvent (rdeče) Evolvénta (latinsko evolvens - odmotavajoč, razmotavajoč, odvijajoč, oziroma evolvere - odmotavati, razmotavati, odvijati; tudi involúta; latinsko involutus - zvit) dane gladke krivulje v ravnini je v diferencialni geometriji krivulj druga krivulja, ki jo dobimo s pritrditvijo namišljene napete niti na dano krivuljo (evoluto) in opazujemo njen prosti konec, ko se ovija po dani krivulji, oziroma odvija po njej.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Evolventa
Ferdinand (luna)
Ferdinand je najbolj oddaljeni Uranov retrogradni nepravilni satelit.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Ferdinand (luna)
Fermatova spirala
Fermatova spirala Prikaz Voglovega modela Sončnični cvet Fermatova spirála ali parabólična spirála je v matematiki ravninska krivulja in je poseben primer arhimedske spirale za n.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Fermatova spirala
Fi
Fi (grško:; velika črka: Φ, mala črka: φ ali) je enaiindvajseta črka grške abecede.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Fi
Galilejeva spirala
Galilejeva spirala ima v polarnem koordinatnem sistemu enačbo: Enačba Galilejeve spirale se lahko posploši v obliko: Obratno Galilejevo spiralo pa se definira kot: kadar je a.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Galilejeva spirala
Giovanni Ceva
Giovanni Ceva, italijanski matematik in inženir, * 7. december 1647, Milano, Italija, † 15. junij 1734, Mantova.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Giovanni Ceva
Hiperbolična spirala
Hiperbolična spirala za a.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Hiperbolična spirala
Hipijeva kvadratrisa
Kvadratrisa kot funkcija z ''a''.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Hipijeva kvadratrisa
Hipopeda
Hipopeda (znana tudi kot Boothova lemniskata ali Proklova hipopeda) je ravninska krivulja, ki je določena z enačbo kjer je.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Hipopeda
Hipotrohoida
Rdeča krivulja je hipotrohoida, ki nastane takrat, ko se manjša krožnica (črna) kotali v notranjosti večje krožnice (modra) (parametri so ''R''.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Hipotrohoida
Hodograf
gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Hodograf
Infrardeče vodenje
Infrardeče vódenje je metoda vodenja orožja, ki za detekcijo in sledenje uporablja infrardeče valovanje, ki ga oddaja tarča.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Infrardeče vodenje
Inverzna krivulja
krožnice (črtkano). Inverzna krivulja (tudi obratna krivulja) je v geometriji za dano krivuljo C \, rezultat uporabe operacije inverzije, ki jo izvedemo za krivuljo C \,.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Inverzna krivulja
Karakteristična energija
Karakterístična energíja (označba C_\!\) je v astrodinamiki mera presežka specifične energije nad zahtevano za pobeg z masivnega telesa.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Karakteristična energija
Kinematika
Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Kinematika
Klotoida
Klotoida ali Cornujeva (Eulerjeva) spirala. Prehod iz ravnega (modro) dela cestišča v krožni del (zeleno). V tem primeru se v prehodnem delu (rdeče) uporablja klotoida. Klotoída (tudi Cornujeva spirala in Eulerjeva spirala) je transcendentna krivulja, katere ukrivljenost se spreminja linearno vzdolž njene dolžine.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Klotoida
Kohleoida
Kohleoida z ''a''.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Kohleoida
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Kompleksna ravnina
Kompleksni logaritem
kompleksnih vrednosti. Kompleksni logaritem je v kompleksni analizi obratna funkcija kompleksne eksponentne funkcije, podobno kot je naravni logaritem \ln x\, obrat realne eksponentne funkcije e^\,.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Kompleksni logaritem
Konhoida
premice.Stalna točka ''O'' je označena rdeče, premica je prikazana s črno barvo, vsak par obarvanih krivulj je za dolžino ''d'' oddaljen od presečišča premice s premico, ki jo dela daljica skozi ''O'' makes. V primeru modre krivulje, je ''d'' večji kot je razdalja točke ''O'' od premice, zaradi tega se zgornja modra krivulja ukrivi nazaj preko same sebe.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Konhoida
Krivočrtni koordinatni sistem
'''Krivočrtne''', '''afine''' in '''kartezične''' koordinate v dvorazsežnem prostoru. Krivočrtni koordinatni sistem je koordinatni sistem v Evklidskem prostoru v katerem so lahko koordinatne premice ukrivljene.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Krivočrtni koordinatni sistem
Krivulja fižola
Krivulja fižola (oblika krivulje spominja na fižol). Krivulja fižola je ravninska algebrska krivulja četrte stopnje.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Krivulja fižola
Krivulja kapa
Krivulja kapa ima dve vertikalni asimptoti. Krivulja kapa je ravninska krivulja, ki spominja na grško črko '''κ''' (kapa).
Poglej Polarni koordinatni sistem in Krivulja kapa
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Kroženje
List (krivulja)
List (krivulja v obliki lista) ima v polarnem koordinatnem sistemu enačbo V kartezičnem koordinatnem sistemu pa je enačba lista Oblika lista je odvisna od parametrov a \, in b \,.
Poglej Polarni koordinatni sistem in List (krivulja)
Lituus
Veja lituusa za pozitiven ''r'' Lituus je vrsta spirale v kateri je kot obratno sorazmeren s kvadratom polmera, kar se lahko v polarnem koordinatnem sistemu zapiše kot: V odvisnosti od predznaka r\, ima krivulja dve veji.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Lituus
Logaritemska spirala
Logaritemska spirala. Vrtinec. Logaritemska spirala (tudi enakokotna spirala in spirala rasti) je vrsta spirale, ki se pogosto pojavlja v naravi.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Logaritemska spirala
Maclaurinova trisektrisa
tri dele. Maclaurinova trisektrisa je enačba tretje stopnje za katero je značilna delitev kota na tri dele.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Maclaurinova trisektrisa
Mala in velika polos
Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Mala in velika polos
Maurerjeva vrtnica
Maurerjeva vrtnica z ''n''.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Maurerjeva vrtnica
Metuljna krivulja (transcendentna)
Metuljna krivulja. Metuljna krivulja je transcendentna ravninska krivulja.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Metuljna krivulja (transcendentna)
Neilova parabola
Neilove parabole Neilova parábola ali pólkubíčna parábola (oziroma pólkúbična ~ in pólkúbna ~) je v matematiki ravninska krivulja, ki jo v kartezičnem koordinatnem sistemu (x, y) določa enačba: Imenuje se po škotskem matematiku Williamu Neilu (1637 - 1680), ki jo je odkril in raziskoval leta 1657.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Neilova parabola
Nikomed
Nikomed (tudi Nikomedes) (Nikomédes), starogrški matematik, * okoli 280 pr. n. št. † okoli 210 pr. n. št. Nikomedova konhoida Po njem se imenuje ravninska algebrska krivulja 4.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Nikomed
Pascalov polž
Nastanek Pascalovega polža. Pascalov polž (tudi samo polž) je vrsta rulete, ki nastane takrat, ko se krožnica zavrti po zunanji strani enako velike krožnice.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Pascalov polž
Pasifajina skupina
polarnem koordinatnem sistemu, v katerem so prikazani elementi tirnic v primerjavi z velikostjo posameznih članic Pasifajine skupine skupine. Na eni osi je prikazana poprečna oddaljenost od Jupitra, na drugi pa naklon tirnice. Pasifajino skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra z retrogradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice kot luna Pasifaja Velike polosi skupine so med 22,8 in 24,1 Gm (podobno kot Karmina skupina), naklon tira imajo med 144,5 ° in 158,3 ° in izsrednost tira med 0,25 in 0,43.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Pasifajina skupina
Planckova dolžina
Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Planckova dolžina
Plückerjeva konoida
Plückerjeva konoida z ''n''.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Plückerjeva konoida
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Ploščina
Poinsotova spirala
Poinsotova spirála je v matematiki vsaka izmed dveh vrst spiral, ki ju opišeta enačbi v polarnih koordinatah: kjer pomeni.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Poinsotova spirala
Poissonova pega
geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Poissonova pega
Primitivna funkcija
Primitívna fúnkcija ali prvôtna fúnkcija dane (izvorne) funkcije f(x) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi funkcija F(x), katere odvod je enak f(x): Postopek reševanja za primitivne funkcije je iskanje nedoločenega integrala.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Primitivna funkcija
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Polarni koordinatni sistem in René Descartes
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Seznam matematičnih vsebin
Sferni koordinatni sistem
Prikazan je sferni koordinatni sistem v odnosu do kartezičnega Sfêrni ali krógelni koordinátni sistém je krivočrtni sistem koordinat v trirazsežnem prostoru, s pomočjo katerega enolično določimo lego točk na sferi ali sferoidu.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Sferni koordinatni sistem
Sinusoidna spirala
Sinusoidna spirala za n.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Sinusoidna spirala
Spirala
Arhimedova spirala Hipebolična spirala Spirála ali (redko knjižno viba) je v matematiki krivulja, ki se krožno približuje ali oddaljuje od središčne točke, kar je odvisno od smeri v kateri sledimo krivulji.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Spirala
Strofoida
Desna strofoida r.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Strofoida
Tangentni kot
Tangentni kot krivulje v kartezični ravnini je kot med tangento na krivuljo v dani točki in x-osjo na MathWorld.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Tangentni kot
Theta
Théta ali téta (starogrško: théta; velika črka Θ, mala črka θ ali ϑ) je osma črka grške abecede in ima številčno vrednost 9.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Theta
Trilistna krivulja
Trilistna krivulja. Trilistna krivulja (tudi trifolija) je ravninska krivulja, ki ima v kartezičnem koordinatnem sistemu enačbo Enačbo krivulje lahko napišemo tudi v drugi obliki V polarnem koordinatnem sistemu pa je enačba trilistne krivulje Krivuljo prištevamo med vrtnice (rodoneje).
Poglej Polarni koordinatni sistem in Trilistna krivulja
Trisektrisa Pascalovega polža
Pascalovega polža Trisektrisa Pascalovega polža (včasih tudi samo trisektrisa) je ravninska krivulja, ki pripada družini Pascalovih polžev z značilnostjo tretjinjenja kota.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Trisektrisa Pascalovega polža
Tschirnhausova kubična krivulja
Tschirnhausova kubična krivulja z enačbo y^2.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Tschirnhausova kubična krivulja
Versor
Versor je v kvaternionski algebri usmerjeni lok velikega kroga, ki odgovarja kvaternionu z normo enako ena.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Versor
Vrtnica (matematika)
Krivulja vrtnica s 7 listi (''k''.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Vrtnica (matematika)
Vztrajnostna sila
Vztrájnostna síla (tudi inêrcijska síla, navídezna síla, psévdosíla. ali d'Alembertova síla.) je navidezna sila, ki deluje na vsa telesa v neinercialnem opazovalnem sistemu, kot je na primer vrteči se opazovalni sistem.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Vztrajnostna sila
Wattova krivulja
Prikaz nastanka Wattove krivulje (v modri barvi). Wattova krivulja je ravninska krivulja šeste stopnje (sekstična krivulja: glej stopnja polinoma).
Poglej Polarni koordinatni sistem in Wattova krivulja
Zlata spirala
samopodobne. Njihova oblika se pri spreminjanju merila neskončnokrat ponavlja. Zlata spirala je ravninska krivulja, ki se jo v polarnem koordinatnem sistemu (r, θ) opiše z enačbo: kjer sta \phi\, število zlatega reza (zlato razmerje) in \pi\, Ludolfovo število.
Poglej Polarni koordinatni sistem in Zlata spirala
Prav tako znan kot Polarne koordinate.