Kazalo
16 odnosi: Clausius-Mossottijeva zveza, Disulfidna vez, Električna polarizacija, Električna susceptibilnost, Električni dipol, Helij, Inducirani električni dipol, Ionski polmer, Moskovij, Nukleofilnost, Oganeson, Optična pinceta, Ramanovo sipanje, Rayleighovo sipanje, Seznam fizikalnih vsebin, Starkov pojav.
Clausius-Mossottijeva zveza
Clausius-Mossottijeva zvéza podaja povezavo med makroskopsko dielektričnostjo in molekulsko polarizabilnostjo pri elektronski polarizaciji nepolarnih molekul: Pri tem je ε dielektričnost, n število molekul na enoto prostornine in α molekulska polarizabilnost.
Poglej Polarizabilnost in Clausius-Mossottijeva zveza
Disulfidna vez
V kemiji je disulfidna vez kovalentna vez, navadno pridobljena s spajanjem dveh tiolnih fuknciolalnih skupin.
Poglej Polarizabilnost in Disulfidna vez
Električna polarizacija
Eléktrična polarizácija (oznaka P) je fizikalna količina, ki opisuje, da se v dielektriku, postavljenem v zunanje električno polje, molekule s permanentnim električnim dipolom uredijo tako, da v povprečju kažejo v smer polja, ali pa da molekule ali atomi brez električnega dipolnega momenta dobijo inducirani dipolni moment.
Poglej Polarizabilnost in Električna polarizacija
Električna susceptibilnost
Eléktrična susceptibílnost (oznaka χe) je snovna brezrazsežna konstanta, sorazmernostni faktor med električno polarizacijo v snovi in gostoto električnega polja v praznem prostoru pri opisu dielektrika v električnem polju.
Poglej Polarizabilnost in Električna susceptibilnost
Električni dipol
Eléktrični dípol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji.
Poglej Polarizabilnost in Električni dipol
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Polarizabilnost in Helij
Inducirani električni dipol
Inducírani eléktrični dípól je električni dipol, ki ne more obstajati izven zunanjega električnega polja.
Poglej Polarizabilnost in Inducirani električni dipol
Ionski polmer
Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.
Poglej Polarizabilnost in Ionski polmer
Moskovij
Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.
Poglej Polarizabilnost in Moskovij
Nukleofilnost
Nukleofílnost je lastnost atoma ali atomske skupine, da kaže relativno veliko afiniteto do atomskih jeder in se zato rad povezuje z atomi oziroma atomskimi skupinami z majhno gostoto elektronov.
Poglej Polarizabilnost in Nukleofilnost
Oganeson
Oganeson je sintetični kemični element s simbolom Og in atomskim številom 118.
Poglej Polarizabilnost in Oganeson
Optična pinceta
Optična pinceta (tudi laserska pinceta ali optična past) je naprava za natančno premikanje in držanje majhnih delcev (tipično velikosti mikrometra).
Poglej Polarizabilnost in Optična pinceta
Ramanovo sipanje
Rámanovo sipanje je neelastično sipanje fotonov na gradnikih snovi.
Poglej Polarizabilnost in Ramanovo sipanje
Rayleighovo sipanje
neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.
Poglej Polarizabilnost in Rayleighovo sipanje
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Polarizabilnost in Seznam fizikalnih vsebin
Starkov pojav
Starkov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v premiku in cepitvi spektralnih črt atomov in molekul v zunanjem električnem polju.
Poglej Polarizabilnost in Starkov pojav
Prav tako znan kot Molekulska polarizabilnost.