Kazalo
116 odnosi: Adelma Vay de Vaya, Aksiom vzroÄnosti, AkustooptiÄni pojav, AnarhistiÄni terorizem, Antisemitizem, Astronomija, Ateizem, Bibavica, Borovo gostüvanje, Brans-Dickeova teorija, Casimirjev pojav, Comptonov pojav, Coriolisova sila, DelÄnovalovna dualnost, Dopplerjev pojav, Duh, Dunning-Krugerjev uÄinek, E = mc², Edmund Husserl, Ekologija dela, Elektroluminiscenca, ElektrooptiÄni pojav, Elektrotehnika, Emmanuel Levinas, Eter (fizika), Etude za klavir (Ligeti), Feromagnetizem, Fizikalni zakon, FotoelektriÄni pojav, FranÄišek Asiški, GeodetiÄna precesija, Gibanje Zemlje, Goa Trance, Gradnja tima, Gravitacijska anomalija (fizika), Gravitacijska fizika, Halo (optika), Heraklit Pontski, Hiparh, Hiphop, Hitrost gravitacije, Homofobija, Idealizem, Incidenca, IzvenÄutno zaznavanje, James Bradley, Kamra, Karpo (luna), Katedra za psihologijo dela in organizacije, Kožni pojav, ... RazÅ”iri indeks (66 veÄ) »
Adelma Vay de Vaya
grofica Adelma Vay de Vaya, tudi Adelma von Vay, avstrijska pisateljica, medij, zaÄetnica spiritizma na Slovenskem in Madžarskem, * 21. oktober 1840, Ternopil, Ukrajina, † 24. maj 1925, Slovenske Konjice, Kraljevina SHS, sedaj Slovenija.
Poglej Pojav in Adelma Vay de Vaya
Aksiom vzroÄnosti
Aksióm vzróÄnosti ali aksióm kavzálnosti je trditev, da ima vse v Vesolju vzrok in je tudi posledica tega vzroka.
Poglej Pojav in Aksiom vzroÄnosti
AkustooptiÄni pojav
Uklonska slika s prikazom akustooptiÄnega pojava AkustooptiÄni pojav je fizikalni pojav, pri katerem interagirata svetloba in zvok.
Poglej Pojav in AkustooptiÄni pojav
AnarhistiÄni terorizem
AnarhistiÄni terorizem je izraz, ki je nastal zaradi obsežnega vseevropskega fenomena atentatov in drugih napadov zlasti med letoma 1870 in 1920, ki so jih izvajali anarhisti.
Poglej Pojav in AnarhistiÄni terorizem
Antisemitizem
Karikatura Rothschilda z rokami na Zemlji (Charles Léandre, 1898) Ántisemitízem je sovražna nastrojenost proti Judom kot verski, etniÄni ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.
Poglej Pojav in Antisemitizem
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Pojav in Astronomija
Ateizem
Ateízem (grško: α-θεος.
Poglej Pojav in Ateizem
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeniÄnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Poglej Pojav in Bibavica
Borovo gostüvanje
Borovo gostüvanje (Borovo ženitovanje) je pustna prireditev, do katere »služenja« imajo pravico vašÄani v Prekmurju tam, kjer se v predpustnem Äasu v vasi ni nihÄe poroÄil.
Poglej Pojav in Borovo gostüvanje
Brans-Dickeova teorija
Brans-Dickeova teorija gravitacije (vÄasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretiÄni fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.
Poglej Pojav in Brans-Dickeova teorija
Casimirjev pojav
Casimirjeva sila med vzporednima plošÄama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.
Poglej Pojav in Casimirjev pojav
Comptonov pojav
Comptonov pojáv (tudi Comptonovo sípanje) opisuje fizikalni pojav, da nastane pri sipanju kratkovalovnega elektromagnetnega valovanja (rentgenskih žarkov ali žarkov gama) v snovi elektromagnetno valovanje z nekoliko daljšo valovno dolžino.
Poglej Pojav in Comptonov pojav
Coriolisova sila
'''Zgoraj:''' V inercialnem (mirujoÄem) opazovalnem sistemu potuje Ärna krogla v ravni Ärti. '''Spodaj:''' Opazovalec (rdeÄa pika), ki stoji na premikajoÄem (vrteÄem) se sistemu opazuje ukrivljeno gibanje krogle. Coriolisova sila je sila, ki povzroÄa odklon, oziroma ukrivljenje gibajoÄih teles z vidika opazovalca, ki se nahaja v vrteÄem se sistemu, na primer na Zemlji.
Poglej Pojav in Coriolisova sila
DelÄnovalovna dualnost
DélÄnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Pojav in DelÄnovalovna dualnost
Dopplerjev pojav
Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroÄa izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujoÄem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.
Poglej Pojav in Dopplerjev pojav
Duh
Macbethu se prikaže duh BanquaThéodore Chassériau Duh je domnevno breztelesno prikazovanje mrtve osebe (ali redkeje živali).
Poglej Pojav in Duh
Dunning-Krugerjev uÄinek
Dunning-Krugerjev uÄinek predstavlja kognitivno pristranskost, kjer se neusposobljeni posamezniki ne zavedajo lastnega nivoja znanja o doloÄenem podroÄju, kar vodi k slabim odloÄitvam in zmotnim zakljuÄkom.
Poglej Pojav in Dunning-Krugerjev uÄinek
E = mc²
Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enaÄbo – E.
Poglej Pojav in E = mc²
Edmund Husserl
Edmund Husserl (s polnim imenom Edmund Gustav Albrecht Husserl), nemški filozof, * 8. april 1859, ProstÄjov, Moravska, Avstro-Ogrska, † 27. april 1938, Freiburg, NemÄija.
Poglej Pojav in Edmund Husserl
Ekologija dela
Ekologija dela je veda, ki raziskuje, ocenjuje, ureja in spremlja vse delovne postopke in pojave, ki so lahko zdravju škodljivi.
Poglej Pojav in Ekologija dela
Elektroluminiscenca
raÄunala. Uporaba katodne luminiscence za projeciranje slike na TV zaslon. DelujoÄa elektroluminiscenÄna noÄna svetilka (z moÄjo 0,08 W pri 230 V, iz leta 1960; premer svetila 59 mm) Eléktroluminiscénca je pojav, ki nastane pod vplivom moÄnega elektriÄnega polja ali elektriÄnega toka (npr.
Poglej Pojav in Elektroluminiscenca
ElektrooptiÄni pojav
ElektrooptiÄni pojav je fizikalni pojav, pri katerem pride do spremembe lomnega koliÄnika snovi v statiÄnem ali poÄasi se spreminjajoÄem zunanjem elektriÄnem polju.
Poglej Pojav in ElektrooptiÄni pojav
Elektrotehnika
Eléktrotéhnika je podroÄje tehnike, ki obravnava pojave povezane z elektriÄnim nabojem (oziroma elektrino).
Poglej Pojav in Elektrotehnika
Emmanuel Levinas
Emmanuel Levinas, francoski judovski filozof in komentator Talmuda, * 12. januar 1906, Kaunas, Litva, † 25. december 1995, Pariz, Francija.
Poglej Pojav in Emmanuel Levinas
Eter (fizika)
Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.
Poglej Pojav in Eter (fizika)
Etude za klavir (Ligeti)
Etude za klavir skladatelja Györgyja Ligetija so ena najpomembnejših zbirk pianistiÄne glasbe 20. stoletja.
Poglej Pojav in Etude za klavir (Ligeti)
Feromagnetizem
kljuko. S pomoÄjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko veÄja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Poglej Pojav in Feromagnetizem
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretiÄna izjava »izpeljana iz doloÄenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se doloÄeni pojav vedno pojavi, Äe so prisotne doloÄeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipiÄno zakljuÄki, ki temeljijo na ponavljajoÄih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Poglej Pojav in Fizikalni zakon
FotoelektriÄni pojav
FotoelektriÄni pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoliÄnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Poglej Pojav in FotoelektriÄni pojav
FranÄišek Asiški
FranÄišek Asiški, rojen kot Giovanni di Bernardone, italijanski franÄiškan, redovni ustanovitelj, diakon in svetnik; * 1181 ali 1182, Assisi (Umbrija, Italija), † 3. oktober 1226.
Poglej Pojav in FranÄišek Asiški
GeodetiÄna precesija
Prikaz geodetiÄne precesije. GeodétiÄna precesija (tudi geodétiÄni pojàv, de Sittrova precesíja, de Sittrov pojàv ali Fokkerjeva precesíja) je fizikalni pojav pri katerem ukrivljenost prostor-Äasa, ki jo predvideva splošna teorija relativnosti, vpliva na vektor vzdolž krožeÄega se telesa.
Poglej Pojav in GeodetiÄna precesija
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima veÄ oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tiÄejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim Äasom, menjavanju dneva in noÄi ter njunim dolžinam, pa tudi razliÄnim podnebnim pasovom, doloÄanju Äasa in veÄ drugim predmetnostim.
Poglej Pojav in Gibanje Zemlje
Goa Trance
Goa trance (uporabljata se tudi izraza Goa in številka 604) je oblika elektronske glasbe in podzvrst tranca, ki se je razvila v indijski zvezni državi Goa.
Poglej Pojav in Goa Trance
Gradnja tima
Gradnja tima (angl. team building) je dejavnost, s katero želimo vplivati na razvoj skupine in ji pomagati, da izboljša lastno uÄinkovitost, zadovoljuje potrebe svojih Älanov ter izboljša delovne pogoje.
Poglej Pojav in Gradnja tima
Gravitacijska anomalija (fizika)
kvintiprostoru izhajajo iz enozanÄnih trikotnih Feynmanovih diagramov Gravitacijska anomalija je v teoretiÄni fiziki primer anomalije, kvantnomehanski pojav, po navadi enozanÄni diagram, ki ovrže splošno kovariantnost splošne teorije relativnosti združeno z nekaterimi drugimi polji.
Poglej Pojav in Gravitacijska anomalija (fizika)
Gravitacijska fizika
Gravitacíjska fízika po navadi oznaÄuje tisto podroÄje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.
Poglej Pojav in Gravitacijska fizika
Halo (optika)
VeÄ halojev - 22°-halo (okoli), sonÄni psi (levo), in sonÄni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici Haló je pogost optiÄni pojav v ozraÄju, ki nastane zaradi loma in odboja sonÄne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozraÄja.
Poglej Pojav in Halo (optika)
Heraklit Pontski
Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (HÄrakleídÄs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz EreÄli (Bander Eregli) ob Ärnem morju, 200 km od Carigrada, GrÄija, † 310 pr. n. št.
Poglej Pojav in Heraklit Pontski
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes Ä°znik, TurÄija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, GrÄija.
Poglej Pojav in Hiparh
Hiphop
Hiphopovci v Ljubljani Híphôp je kulturno gibanje, ki se je priÄelo leta 1977 v getih med mladimi Afro-AmeriÄani in Latino-AmeriÄani v New Yorku (v Bronxu) in se nato razširilo po vsem svetu.
Poglej Pojav in Hiphop
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasiÄnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Poglej Pojav in Hitrost gravitacije
Homofobija
grafit s homofobnim geslom v Ljubljani Homofobíja (in) oznaÄuje sovražnost do homoseksualnosti.
Poglej Pojav in Homofobija
Idealizem
Idealízem je doktrina, da bodisi celoto ali nepogrešljiv del vsake popolne resniÄnosti gradijo ideje oziroma mišljenje; svet snovnih stvari brez mišljenja bodisi ne bi mogel obstajati ali pa ne bi bil popolnoma »resniÄen«.
Poglej Pojav in Idealizem
Incidenca
Incidenca ali pojavnost je število novih dogodkov, predvsem novih primerov bolezni v doloÄenem Äasovnem intervalu oziroma obdobju na doloÄenem obmoÄju v doloÄeni populaciji.
Poglej Pojav in Incidenca
IzvenÄutno zaznavanje
IzvenÄutno zaznavanje, tudi ekstrasenzoriÄno zaznavanje ali s kratico ESP, imenovano tudi šesti Äut, je domnevna nadnaravna sposobnost sprejemanja informacij, ki niso pridobljene s poznanimi Äutili, ampak so zaznane z umom.
Poglej Pojav in IzvenÄutno zaznavanje
James Bradley
James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.
Poglej Pojav in James Bradley
Kamra
Logotip Kamre Kamra je spletni informacijski portal, preko katerega lahko uporabniki brezplaÄno dostopajo do digitaliziranega znanja in kulturne dedišÄine Slovenije.
Poglej Pojav in Kamra
Karpo (luna)
Karpo (grško ΚαρπĻ: Karpó) ali Jupiter XLVI je Jupitrov naravni satelit.
Poglej Pojav in Karpo (luna)
Katedra za psihologijo dela in organizacije
Katedra za psihologijo dela in organizacije je bila ustanovljena leta 1961, v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani, na Oddelku za psihologijo.
Poglej Pojav in Katedra za psihologijo dela in organizacije
Kožni pojav
Kóžni pojàv ali skín efékt (angleško skin effect, kožni pojav) je v fiziki lastnost spreminjajoÄega toka, da teÄe znotraj elektriÄnega prevodnika tako, da je gostota elektriÄnega toka blizu površine vodnika veÄja kot v njegovem središÄu.
Poglej Pojav in Kožni pojav
Konjunkcija (astronomija)
Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.
Poglej Pojav in Konjunkcija (astronomija)
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, obiÄajna oznaka mala grška Ärka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreÄa v atomski fiziki.
Poglej Pojav in Konstanta fine strukture
Kozaijev pojav
Kozaijev pojàv ali Kozaijeva resonánca je v nebesni mehaniki dolgotrajni vpliv na tirnico nebesnih teles zaradi periodiÄnih zunanjih motenj (perturbacij).
Poglej Pojav in Kozaijev pojav
Kvantitativno raziskovanje
Kvantitativno raziskovanje (kvantitativna metoda) je razlaganje pojavov z zbiranjem številÄnih podatkov, ki jih analiziramo z uporabo matematiÄnih metod, natanÄneje statistiÄno.
Poglej Pojav in Kvantitativno raziskovanje
Leidenfrostov pojav
mm) je samo približno velikostni red parne plasti Demonstracija Leidenfrostovega pojava Leidenfrostov pojáv je fizikalni pojav, ki se ga opazi, Äe se na vroÄo plošÄo spusti kapljo hlapljive tekoÄine (kapljevine).
Poglej Pojav in Leidenfrostov pojav
Lom
Lóm je pojav, ki nastane predvsem pri krhkih materialih, ko jih obremenimo z mehansko obremenitvijo.
Poglej Pojav in Lom
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z razliÄnim lomnim koliÄnikom.
Poglej Pojav in Lom svetlobe
Materializem
Materíalizem oznaÄuje filozofski pogled na svet, po katerem ima materija glavni pomen, zavest in mišljenje pa sta drugotnega pomena.
Poglej Pojav in Materializem
Megla
Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sonÄni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.
Poglej Pojav in Megla
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za doloÄevanje velikosti kakšne znaÄilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne koliÄine.
Poglej Pojav in Meritev
Metafora
Metáfora (metaforá – prenos) ali prispodóba je uporaba doloÄene besede namesto druge, na podlagi nekatere njune skupne pomenske znaÄilnosti.
Poglej Pojav in Metafora
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej Pojav in Meteorit
Meteorski roj
Meteorski roj (tudi meteorski dež) je nebesni pojav pri katerem se vidi veÄje število meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene toÄke.
Poglej Pojav in Meteorski roj
Mihail VasiljeviÄ Ostrogradski
Mihail VasiljeviÄ Ostrogradski (Mihajlo VasiljoviÄ Ostrogradski), ruski matematik, mehanik in fizik ukrajinsko kozaškega rodu, * 24. september (12. september, ruski koledar) 1801, vas Pašenivka, Kobeljakški ujezd, Poltavska gubernija, Ruski imperij (sedaj KozelšÄinski rajon, Poltavska oblast, Ukrajina), † 1.
Poglej Pojav in Mihail VasiljeviÄ Ostrogradski
MikroÄrna luknja
MíkroÄÅna lúknja ali kvantnomehanska ÄÅna lúknja je majhna Ärna luknja, pri kateri imajo kvantnomehanski pojavi pomembno vlogo.
Poglej Pojav in MikroÄrna luknja
Model osebnosti HEXACO
HEXACO model osebnosti je svoje ime dobil po zaÄetnicah šestih dimenzij, ki ga sestavljajo, in sicer: H – poštenost-ponižnost (angl. Honesty-humility), E – emocionalnost (angl. Emotionality), X – ekstravertnost (angl. eXtraversion), A – sprejemljivost proti jezi (angl.
Poglej Pojav in Model osebnosti HEXACO
NaÄelo
NaÄêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica neÄesa, na primer zakonov narave ali naÄina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Poglej Pojav in NaÄelo
NaÄelo komplementarnosti
NaÄêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevristiÄnih naÄel znanosti in osnovno naÄelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Poglej Pojav in NaÄelo komplementarnosti
Nadnaravno
Françoisa Boucherja S pojmom nadnaravno opisujemo domnevne pojave ali entitete, ki niso podvržene zakonom narave.
Poglej Pojav in Nadnaravno
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 SonÄevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Poglej Pojav in Nadorjakinja
Nelinearna optika
Nelinearna optika se ukvarja s prouÄevanjem optiÄnih pojavov v snoveh, v katerih polarizacija ni linearno odvisna od elektriÄne poljske jakosti vpadne svetlobe, temveÄ vsebuje tudi višje potence.
Poglej Pojav in Nelinearna optika
Neznani leteÄi predmet
Nèznáni letéÄi prêdmet (triÄrkovna kratica NLP, angleško Unidentified flying object - UFO) je opredeljen kot katerikoli na nebu opazen predmet ali svetlobni pojav, ki ga ni bilo moÄ poistovetiti.
Poglej Pojav in Neznani leteÄi predmet
Nikolaj Kuzanski
Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, NemÄija, † 11.
Poglej Pojav in Nikolaj Kuzanski
Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enaÄb
dolžinskih lestvic, kar je pomembna znaÄilnost turbulentnih tokov. Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enaÄb je problem, ki obravnava matematiÄne znaÄilnosti rešitev Navier-Stokesovih enaÄb, sistema parcialnih diferencialnih enaÄb, ki opisuje gibanje tekoÄine v prostoru.
Poglej Pojav in Obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enaÄb
Oceanski tok
Shema oceanskih tokov Oceanski tokovi in morski led (zemljevid iz leta 1943) Oceanski tokovi (zemljevid iz leta 1911) right Oceánski tók (tudi môrski tók) je razloÄno, bolj ali manj zvezno, ter veÄinoma vodoravno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki teÄe v doloÄeni smeri, in je lahko stalen ali Äasovno omejen pojav.
Poglej Pojav in Oceanski tok
Odraslost
Odraslost v biološkem smislu pomeni, da Älovek odraste, ko doseže telesno in spolno zrelost.
Poglej Pojav in Odraslost
Okultacija
Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.
Poglej Pojav in Okultacija
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Poglej Pojav in Opozicija (astronomija)
OptiÄno podvajanje frekvenc
OptiÄno podvajanje frekvenc je nelinearen optiÄni pojav, pri katerem na snov svetimo s svetlobo s frekvenco \omega, iz snovi pa dobimo tudi svetlobo z dvakratno frekvenco 2\omega oz.
Poglej Pojav in OptiÄno podvajanje frekvenc
Paraznanost
Paraznanost je široka kategorija akademskih disciplin, ki so zunaj obsega znanstvenega študija, ali, ki preuÄujejo fenomene, nepriznane, da fiziÄno obstajajo.
Poglej Pojav in Paraznanost
Pet elementov (vušing)
Pet elementov z vrisanimi odnosi ustvarjanja (krog) in odnosi uniÄenja (zvezda) Pet elementov ali vušing (äŗč”; v zapisu pinjin wĒxíng, beremo kot wuÉiÅ) je pet substanc ali pet gibal iz kitajske metafizike in naj bi sestavljali naravne procese, pojave in materijo.
Poglej Pojav in Pet elementov (vušing)
Pierre Curie
Pierre Curie, francoski kemik in fizik, * 15. maj 1859, Pariz, Francija, † 19. april 1906, Pariz, Francija.
Poglej Pojav in Pierre Curie
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je pouÄeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enaÄbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Pojav in Planckova konstanta
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je znaÄilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Pojav in Plazma (fizika)
Pleohroizem
Pleohroizem ali mnogobarvitost (tudi polihroizem) (ime je sestavljeno iz dveh grških besed πλĪων (veÄ) in χρįæ¶μα (barva)) je optiÄni pojav pri katerem se pojavijo razliÄne barve v posameznih zrnih minerala, Äe jih opazujemo pod razliÄnimi koti.
Poglej Pojav in Pleohroizem
Plimska sila
Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.
Poglej Pojav in Plimska sila
Podaljšanje Äasa
Podaljšanje Äasa (tudi dilatacija Äasa) je pojav, kjer se lastni Äas opazovalca v opazovalnem sistemu razlikuje od tistega v razliÄnem opazovalnem sistemu.
Poglej Pojav in Podaljšanje Äasa
Pojav JORP
naklon tirnice. Pojàv JORP ali pojav Jarkovski-O’Keefe-Radzijevski-Paddack je v nebesni mehaniki pojav, ki se kaže kot spreminjaje hitrosti vrtenja nebesnega telesa ali spreminjanja nagiba vrtilne osi zaradi anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termiÄnih fotonov s površine nebesnih teles.
Poglej Pojav in Pojav JORP
Ponor in požiralnik
Radenskem polju na Dolenjskem Planinskem polju Ponor in požiralnik oznaÄujeta mesto na kraških tleh, kjer voda izgine s površja.
Poglej Pojav in Ponor in požiralnik
Povlek prostora
Povlek prostora (tudi vrtinÄenje prostora) je pojav, ki po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti spreminja prostor in Äas ob pospešeno gibajoÄem ali vrteÄem se telesu.
Poglej Pojav in Povlek prostora
Prehod Venere
Prehod Venere prek SonÄeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.
Poglej Pojav in Prehod Venere
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Pojav in Prostor
Prostozidarstvo
Šestilo in pravokotno ravnilo: prostozidarski »logotip«. Prostozidárstvo (tudi masónstvo ali framasónstvo) je mednarodno »bratsko« društvo.
Poglej Pojav in Prostozidarstvo
RdeÄi premik
SonÄevega optiÄnega spektra (levo). PušÄice kažejo rdeÄi premik. Valovna dolžina narašÄa proti rdeÄemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdeÄega in modrega premika RdéÄi premík (tudi rdéÄi pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdeÄemu delu spektra.
Poglej Pojav in RdeÄi premik
Realnost
Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resniÄno ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.
Poglej Pojav in Realnost
Regelacija
Regelácija (latinsko regelare – ohladiti) je pojav taljenja pod tlakom in ponovno zmrzovanje pri zmanjšanem ali niÄnem tlaku.
Poglej Pojav in Regelacija
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Poglej Pojav in Retorika
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse Älanke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Pojav in Seznam filozofskih vsebin
Sindrom zlega sveta
Sindrom zlega sveta je pojav, kjer nasilna vsebina v množiÄnih medijih prepriÄa gledalce, da je svet bolj nevaren kot dejansko je.
Poglej Pojav in Sindrom zlega sveta
Sistemska teorija literature
Literarni sistem (ang. literary system, nem. Literatursystem) je osnovni pojem sistemske literarne teorije.
Poglej Pojav in Sistemska teorija literature
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v veÄje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Pojav in Skladnja
Stereotip
norega znanstvenika Stereotip je v obliki sodb posplošeno predstavljanje ali dojemanje družbenih pojavov, družbenih skupin in njihovih pripadnikov.
Poglej Pojav in Stereotip
Stetoskop
Stetoskóp (iz gršÄine stethos.
Poglej Pojav in Stetoskop
Svante August Arrhenius
Svante August Arrhenius, švedski fizik in kemik oz.
Poglej Pojav in Svante August Arrhenius
Tanja VujinoviÄ
Tanja (Tatjana) VujinoviÄ Kušej, slovenska vizualna umetnica, videastka, intermedijska umetnica in zvoÄna umetnica, * 1973, Loznica.
Poglej Pojav in Tanja VujinoviÄ
Teon II.
Teon II. (grško: Téonos), grški matematik, filozof in astronom, * okoli 335, (verjetno) Aleksandrija, Egipt, † okoli 405.
Poglej Pojav in Teon II.
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki najveÄkrat temelji na opazovanju.
Poglej Pojav in Teorija
TermoelektriÄni pojav
TêrmoeléktriÄni pojáv oznaÄuje skupino fizikalnih pojavov, pri katerih gre za neposredno pretvorbo temperaturne razlike v elektriÄno napetost in obratno.
Poglej Pojav in TermoelektriÄni pojav
Thomas Nagel
Thomas Nagel, ameriški filozof, * 4. julij 1937, Beograd, Kraljevina Jugoslavija.
Poglej Pojav in Thomas Nagel
Transportni pojav
Transpôrtni pojáv oznaÄuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, elektriÄnega naboja ipd.
Poglej Pojav in Transportni pojav
Vladimir SergejeviÄ Solovjov
Vladimir SergejeviÄ Solovjov,, ruski filozof, teolog, pesnik in literarni kritik.
Poglej Pojav in Vladimir SergejeviÄ Solovjov
William Thomson
Sir William Thomson, prvi Largški baron Kelvin (splošno znan kot lord Kelvin), PRS, škotski fizik in inženir, * 26. junij 1824, Belfast, Irska, † 17. december 1907, Netherhall pri Largsu, Ayrshire, Škotska.
Poglej Pojav in William Thomson
Zidanica
TipiÄna dolenjska enoprostorna zidanica-hram, Trška gora Zidanica je lesena ali zidana stavba, postavljena ob rob vinograda.
Poglej Pojav in Zidanica
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematiÄno pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta naÄin z obstojeÄim znanjem.
Poglej Pojav in Znanost
Znanstvena metoda
Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preuÄevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.
Poglej Pojav in Znanstvena metoda
Zven
Zvèn je zvoÄni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodiÄnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošÄe ali zraÄnega stebra.
Poglej Pojav in Zven
Prav tako znan kot Fenomen.