Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Pogrom

Index Pogrom

Pogròm (rusko погро́м - razdejanje, opustošenje) je bila oblika protijudovskega terorja v Ruskem imperiju (1881), Zahodni Evropi (konec 19., v začetku 20. stoletja) in nacistični Nemčiji.

Kazalo

  1. 44 odnosi: Aškenazi, Al Andaluz, Antisemitizem, Širaz, Črna smrt, Črna stotnija, Carigrad, Celle, Civilni nered, Državni ateizem, Druga križarska vojna, Friderik I. Barbarossa, Hannover, Holokavst, Jaron Lanier, Kristalna noč, Mojzes ben Nahman, Napad na krajevne table, Papež Klemen VI., Pokol Latinov, Pokol v Šuši, Protokoli sionskih modrecev, Sevilja, Seznam slovenskih besed ruskega izvora, Seznam zgodovinskih vsebin, Simon Petljura, Staro judovsko pokopališče, Praga, Taspar kagan, Veliki diktator, Vladimir Lenin, 1066, 1189, 1190, 1212, 1233, 1264, 1287, 1289, 1290, 1298, 1328, 1348, 1349, 1938.

Aškenazi

Številčna zastopanost Aškenazov leta 1881 v Evropi. Aškenazi (hebrejsko אַשְכְּנַזִים, v prevodu: »Nemci«) so judovska etnična skupina, katere predniki izvirajo z območja severne, zahodne in vzhodne Evrope iz časa zgodnjega srednjega veka.

Poglej Pogrom in Aškenazi

Al Andaluz

Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس‎, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.

Poglej Pogrom in Al Andaluz

Antisemitizem

Karikatura Rothschilda z rokami na Zemlji (Charles Léandre, 1898) Ántisemitízem je sovražna nastrojenost proti Judom kot verski, etnični ali rasni skupini, ki lahko zavzema vse od posameznikove nastrojenosti, do organiziranega sovraštva.

Poglej Pogrom in Antisemitizem

Širaz

Širaz (Perzijdko: شیراز‎ Shīrāz) je glavno mesto province Fars in peto najštevilčnejše mesto v Iranu.

Poglej Pogrom in Širaz

Črna smrt

Črna smrt (znana tudi kot kuga, velika smrtnost ali črna kuga) je bila pandemija kapljične kuge v Zahodni Evraziji in Severni Afriki od 1346 do 1353.

Poglej Pogrom in Črna smrt

Črna stotnija

Črna stotnija (translit), njeni pripadniki znani kot črnostotniki (черносотенцы (beri: černostotenci))), je bilo konzervativno, monarhistično in skrajno nacionalistično nasilno gibanje v Rusiji v začetku 20. stoletja. Bilo je odločen zagovornik vladarske hiše Romanovih in je nasprotovalo kakršnemukoli omejevanju avtokracije (samodrštva) vladajočega cesarja.

Poglej Pogrom in Črna stotnija

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Poglej Pogrom in Carigrad

Celle

Celle je mesto in prestolnica okrožja Celle v Spodnji Saški v Nemčiji.

Poglej Pogrom in Celle

Civilni nered

Civilni nered, poznan tudi pod imenom civilni nemir je obširen pojem s katerim sile za varovanje zakona opisujejo nemir, ki ga povzroči skupina ljudi.

Poglej Pogrom in Civilni nered

Državni ateizem

Zemljevid držav (rdečih), ki so v preteklosti ali ki danes izvajajo državni ateizem Držávni ateízem je vključevanje izrecnega ateizma ali neteizma v politične režime.

Poglej Pogrom in Državni ateizem

Druga križarska vojna

Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.

Poglej Pogrom in Druga križarska vojna

Friderik I. Barbarossa

Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.

Poglej Pogrom in Friderik I. Barbarossa

Hannover

Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.

Poglej Pogrom in Hannover

Holokavst

Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.

Poglej Pogrom in Holokavst

Jaron Lanier

Jaron Zepel Lanier, ameriški filozofski računalniški publicist, programer, vizualni umetnik in skladatelj klasične glasbe * 3. maj 1960 New York, ZDA.

Poglej Pogrom in Jaron Lanier

Kristalna noč

Kristalna noč (nemško Kristallnacht, tudi Pogromnacht) je pogrom nad Judi, tako poimenovan zaradi razbitih izložb trgovin v lasti judovskih trgovcev.

Poglej Pogrom in Kristalna noč

Mojzes ben Nahman

Moses Ben Nahman (latinizirano:Nahmanides; akronim Ramban /ˌrɑːmˈbɑːn/, רמב״ן), sefardski judovski rabin, učenjak, * 1194, Girona, Kraljevina Aragon, † 1270, Akko, Kraljevina Jeruzalem.

Poglej Pogrom in Mojzes ben Nahman

Napad na krajevne table

Pod nemškim, skoraj neprevedljivim nazivom Ortstafelsturm (dobesedno slovensko Napad na krajevne table) se označuje vrsta dogodkov, ki so se odvijali jeseni 1972 na južnem Koroškem v okviru dolgoletnega spora o dvojezičnih nemško-slovenskih napisih na krajevnih tablah.

Poglej Pogrom in Napad na krajevne table

Papež Klemen VI.

Klemen VI., rojen kot Pierre Roger oziroma Roger de Beaufort-Turenne z nadimkom Le Magnifique (Veličastni) je bil francoski benediktinec (OSB) in katoliški papež; * 1291 Maumont (Rosiers-d'Égletons, Limousin, Francosko kraljestvo; danes: Francija); † 6. december 1352, Avignon (Provansa, Papeška država – danes Francija).

Poglej Pogrom in Papež Klemen VI.

Pokol Latinov

Pokol Latinov (Massacre of the Latins; Pokolj Latina; Massacro dei Latini; Σφαγή των Λατίνων beri: Sfage ton Latinon) je bil velik pokol katoličanov (imenovanih "Latini") – avtohtonih prebivalcev Carigrada, glavnega mesta Bizantinskega cesarstva, od strani grških pravoslavnih prebivalcev mesta maja (po nekaterih virih aprila) leta 1182.

Poglej Pogrom in Pokol Latinov

Pokol v Šuši

Pokol v Šuši (- Šušii čarder) je bil množični poboj armenskega prebivalstva v mestu Šuša in uničenje armenske polovice mesta leta 1920.

Poglej Pogrom in Pokol v Šuši

Protokoli sionskih modrecev

Naslovna stran ameriške izdaje ''Protokolov'' iz leta 1934 (''Patriotic Publishing co, ''Chicago) Uokvirjeno besedilo opozarja, da je za »te dokumente v Sovjetski Rusiji zagrožena smrtna kazen.« Reprodukcija ruske izdaje Sergeja Nilusa iz leta 1905, objavljena v ''Praemonitus Praemunitus'' (1920).

Poglej Pogrom in Protokoli sionskih modrecev

Sevilja

Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.

Poglej Pogrom in Sevilja

Seznam slovenskih besed ruskega izvora

Veliko jezikov, vključno s slovenščino vsebuje besede, ki so verjetno izposojene iz ruščine.

Poglej Pogrom in Seznam slovenskih besed ruskega izvora

Seznam zgodovinskih vsebin

Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.

Poglej Pogrom in Seznam zgodovinskih vsebin

Simon Petljura

Simon Vasiljovič Petljura ali Petlura je bil ukrajinski politik in novinar, * 22. maj 1879, Poltava, Rusko carstvo, † 25. maj 1926, Pariz, Francija.

Poglej Pogrom in Simon Petljura

Staro judovsko pokopališče, Praga

Staro judovsko pokopališče je eno izmed najpomembnejših judovskih zgodovinskih spomenikov v Pragi, Češka.

Poglej Pogrom in Staro judovsko pokopališče, Praga

Taspar kagan

Taspar kagan (sogdijsko t’asp’r γ’γ’n) ali Tatpar kagan (sogdijsko t’tp’r x’γ’n, rouransko Tadpar qaɣan, staroturško 𐱃𐱃𐰯𐰺𐰴𐰍𐰣, Tatpar qaγan) je bil tretji sin Bumin kagana in princese Vei Čangle (長樂公主) in od leta 572 do 581 četrti kagan Prvega turškega kaganata, * ni znano, † 581.

Poglej Pogrom in Taspar kagan

Veliki diktator

Veliki diktator je ameriški komično-dramski protinacistični film, premierno prikazan septembra 1940.

Poglej Pogrom in Veliki diktator

Vladimir Lenin

Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.

Poglej Pogrom in Vladimir Lenin

1066

1066 (MLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Pogrom in 1066

1189

1189 (MCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Pogrom in 1189

1190

1190 (MCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Pogrom in 1190

1212

1212 (MCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Pogrom in 1212

1233

1233 (MCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Pogrom in 1233

1264

1264 (MCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Pogrom in 1264

1287

1287 (MCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Pogrom in 1287

1289

1289 (MCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Pogrom in 1289

1290

1290 (MCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Pogrom in 1290

1298

1298 (MCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Pogrom in 1298

1328

1328 (MCCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Pogrom in 1328

1348

1348 (MCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Pogrom in 1348

1349

1349 (MCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Pogrom in 1349

1938

1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Pogrom in 1938