Kazalo
28 odnosi: Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad, Cerkev sv. Benedikta, Kančevci, Deželni stanovi, Deželni svobodniki, Deželnoglavarsko sodišče, Deželsko sodišče, Dravska dolina, Elizabeta Báthory, Emfitevza, Evangeličanska cerkev, Murska Sobota, Franc Novak (odvetnik), Gašper Jurij Melhior Levičnik, Grad Maribor, Habsburška monarhija, Ivan Berke, Jožef Berke, Jurij Žehel, Krakovska kapelica, Novi klošter, O mladeniču, ki bi rad poznal strah, Patrimonialno sodišče, Politični spekter, Pravica prve noči, Stara zemljiška knjiga, Terezijanski kataster, Tujska legija, Velika severna vojna, Zgornje Bitnje.
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad
Cerkev stoji v kraju Grad, v župniji Grad in istoimenski občini.
Poglej Podložnik in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Grad
Cerkev sv. Benedikta, Kančevci
Cerkev sv.
Poglej Podložnik in Cerkev sv. Benedikta, Kančevci
Deželni stanovi
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.
Poglej Podložnik in Deželni stanovi
Deželni svobodniki
Kranjsko, vložek za deželne svobodnike, 1662-1757 Deželni svobodniki je pojem fevdalizma, ki se v habsburških dednih deželah uveljavi za podložnike, ki so kupili del zemljiškega gospostva, in s tem postali svobodni.
Poglej Podložnik in Deželni svobodniki
Deželnoglavarsko sodišče
Deželnoglavarsko sodišče je pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah, in pojem pravne zgodovine.
Poglej Podložnik in Deželnoglavarsko sodišče
Deželsko sodišče
Deželsko sodišče je pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah, in pojem iz pravne zgodovine.
Poglej Podložnik in Deželsko sodišče
Dravska dolina
Dravska dolina je slovenska pokrajina, ki leži ob reki Dravi in njenih pritokih.
Poglej Podložnik in Dravska dolina
Elizabeta Báthory
Grofica Elizabeta Báthory de Ecsed (madžarsko: Báthory Erzsébet; 7. avgust 1560–21. avgust 1614) je bila potomka družine Bathory in kasneje grofica Kraljevine Madžarske.
Poglej Podložnik in Elizabeta Báthory
Emfitevza
Emfitevza je bilo v zgodovini razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem je imel podložnik dedno pravico na kmetiji.
Poglej Podložnik in Emfitevza
Evangeličanska cerkev, Murska Sobota
Evangeličanska cerkev je v mestu Murska Sobota in mestni Občini Murska Sobota.
Poglej Podložnik in Evangeličanska cerkev, Murska Sobota
Franc Novak (odvetnik)
Franc pl. Novak (madžarsko Novák Ferenc), prekmurski odvetnik, plemič, veleposestnik, inšpektor prekmurskih ev.
Poglej Podložnik in Franc Novak (odvetnik)
Gašper Jurij Melhior Levičnik
Gašper Jurij Melhior Levičnik vitez Glomberg (krajše Gašper Levičnik), slovenski pravnik, * 6. januar 1772, Železniki, † 20. januar 1824, Dunaj, Avstrija.
Poglej Podložnik in Gašper Jurij Melhior Levičnik
Grad Maribor
Vischerjevem bakrorezu Vischerjevem bakrorezu Vischerjevem bakrorezu Mestni grad Maribor na franciscejskem katastru za Štajersko, 1823-1869 Maribor je v 12.
Poglej Podložnik in Grad Maribor
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Podložnik in Habsburška monarhija
Ivan Berke
Ivan Berke pl. veliko-bakovski (madžarsko nagy-barkóczi Berke János, nemško Janos Berke von Nagy-Barkócz), madžarsko-slovenski evangeličanski duhovnik, senior, pisatelj, politik, posestnik, plemič * 11. oktober 1814, Križevci, † 9. maj 1908, Križevci.
Poglej Podložnik in Ivan Berke
Jožef Berke
Jožef Berke pl. veliko-bakovski (madžarsko nagy-barkóczi Berke Jozsef, nemško Jozsef Berke von Nagy-Barkócz), madžarsko-slovenski odvetnik, veleposestnik, politik, plemič, sodniški prisednik, predsednik Murskosoboške hranilnice *19. marec 1817, Križevci, † 1.
Poglej Podložnik in Jožef Berke
Jurij Žehel
Jurij Žehel, slovenski rimskokatoliški duhovnik, * okoli 1500, Kamnik, † maj 1598, Maribor.
Poglej Podložnik in Jurij Žehel
Krakovska kapelica
Kapelica v Krakovem je manjši sakralni objekt ob Emonski cesti v Ljubljani.
Poglej Podložnik in Krakovska kapelica
Novi klošter
Novi klošter (nemško Neukloster) je nekdanji dominikanski samostan v Založah pri Polzeli, ki ga je sredi 15.
Poglej Podložnik in Novi klošter
O mladeniču, ki bi rad poznal strah
O mladeniču, ki bi rad strah poznal je slovenska ljudska pravljica, prvič objavljena leta 1955.
Poglej Podložnik in O mladeniču, ki bi rad poznal strah
Patrimonialno sodišče
Patrimonialno sodišče je pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah, in pojem pravne zgodovine.
Poglej Podložnik in Patrimonialno sodišče
Politični spekter
Ta grafikon, ki ga predlaga Organizacija Politični kompas, sega od -10 do 10 na vsaki osi in je eden od več konkurenčnih modelov. Politični spekter je način za modeliranje različnih političnih položajev, ki se jih postavi na eno ali več geometrijskih osi in simbolizira neodvisne politične razsežnosti.
Poglej Podložnik in Politični spekter
Pravica prve noči
Pravica prve noči (latinsko Ius primae noctis, francosko droit de seigneur) je bila domnevna pravica evropskih fevdalcev v srednjem veku, da po poroki svojih podložnikov preživijo prvo noč z nevesto.
Poglej Podložnik in Pravica prve noči
Stara zemljiška knjiga
Stara zemljiška knjiga za sodni okraj Vrhnika, gospostvo Polhov Gradec, 1830–1883 Stara zemljiška knjiga je naziv za evidenco o pravnem prometu z nepremičninami, ki se je uveljavila v habsburških dednih deželah s patentom vladarice Marije Terezije leta 1769 za podložnike, in leta 1771 za mesta in trge.
Poglej Podložnik in Stara zemljiška knjiga
Terezijanski kataster
gospostvo Bokalce, obrazec D Terezijanski kataster je vrsta davčnega popisa, ki se je uveljavila v habsburških dednih deželah po davčnih reformah v letih 1748-1756, imenovan po takratni vladarici Mariji Tereziji.
Poglej Podložnik in Terezijanski kataster
Tujska legija
Tujska legija je oznaka za vojaško formacijo nedoločljive velikosti, ki je bila prvotno ustanovljena na ukaz monarha; moštvo so sestavljali tujci, ki niso bili njegovi podložniki, ampak so se borili na njegovi strani.
Poglej Podložnik in Tujska legija
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Podložnik in Velika severna vojna
Zgornje Bitnje
Zgornje Bitnje so naselje z okoli 1.600 prebivalci v Mestni občini Kranj.
Poglej Podložnik in Zgornje Bitnje