Kazalo
13 odnosi: Žrelec, Dobrla vas, Galicija (Koroška), Geografija Avstrijske Koroške, Grabštanj, Koroška narečna skupina, Koroški Slovenci, Labotska dolina, Mostič, Podjuna, Ruda, Koroška, Slovenska narečja, Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik.
Žrelec
Dvorec Goess v Žrelcu Radišah za deportirane Slovence 14. in 15. aprila 1942 Slovenski ''Kulturni dom'' na ''Radišah'' Marko Pernhart, Podkrnos Žrelec (narečno:, nem. Ebenthal in Kärnten) je naselje z dobrimi 1.000 prebivalci in občina (ok.
Poglej Podjunsko narečje in Žrelec
Dobrla vas
Dobrla vas (včasih tudi Dobrla ves) je naselje na avstrijskem Koroškem, eden izmed krajev, kjer živi močna skupnost koroških Slovencev.
Poglej Podjunsko narečje in Dobrla vas
Galicija (Koroška)
Galicija je danes dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.
Poglej Podjunsko narečje in Galicija (Koroška)
Geografija Avstrijske Koroške
Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.
Poglej Podjunsko narečje in Geografija Avstrijske Koroške
Grabštanj
Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Podjunsko narečje in Grabštanj
Koroška narečna skupina
Koroška narečna skupina (koroščina)) je skupina tesno povezanih in sorodnih narečij slovenskega jezika. Govorci koroških narečij so Koroški Slovenci v avstrijskem in slovenskem delu Koroške, kakor tudi prebivalci severozahodnih predelov slovenske Štajerske ob zgornji Dravski dolini, najzahodnejših predelov Gorenjske ob meji z Italijo in nekaterih vasi v italijanski Videmski pokrajini.
Poglej Podjunsko narečje in Koroška narečna skupina
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Podjunsko narečje in Koroški Slovenci
Labotska dolina
Labotska dolina (nemško Lavanttal) se nahaja v Labotniških Alpah na jugu Avstrije oz.
Poglej Podjunsko narečje in Labotska dolina
Mostič
Mostič (nem. Brückl) je tržna občina v političnem okraju Šentvid ob Glini na Koroškem na (zgodovinski) meji dvojezičnega ozemlja, o čemer pričajo zgodovinski popisi prebivalstva in m.dr.
Poglej Podjunsko narečje in Mostič
Podjuna
Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Podjunsko narečje in Podjuna
Ruda, Koroška
Ruda (nemško: Ruden) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.
Poglej Podjunsko narečje in Ruda, Koroška
Slovenska narečja
Slovénska naréčja so zemljepisne jezikovne zvrsti slovenščine, ki se razlikujejo v besedišču, glasoslovju, naglasu...
Poglej Podjunsko narečje in Slovenska narečja
Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik
Zeló širôki sredínski zádnji zaokróženi samoglásnik je vrsta samoglasniškega glasu, ki se pojavlja le v peščici jezikov.
Poglej Podjunsko narečje in Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik