Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Podjunsko narečje

Index Podjunsko narečje

Podjunsko narečje (podjunščina) je narečje slovenskega jezika, ki spada v koroško narečno skupino.

13 odnosi: Žrelec, Dobrla vas, Galicija (Koroška), Geografija Avstrijske Koroške, Grabštanj, Koroška narečna skupina, Koroški Slovenci, Labotska dolina, Mostič, Podjuna, Ruda, Koroška, Slovenska narečja, Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik.

Žrelec

Dvorec Goess v Žrelcu Radišah za deportirane Slovence 14. in 15. aprila 1942 Slovenski ''Kulturni dom'' na ''Radišah'' Marko Pernhart, Podkrnos Žrelec (narečno:, nem. Ebenthal in Kärnten) je naselje z dobrimi 1.000 prebivalci in občina (ok. 8.000 prebivalcev) z mešanim slovensko - avstrijskim prebivalstvom v okraju Celovec-dežela na Koroškem.

Novo!!: Podjunsko narečje in Žrelec · Poglej več »

Dobrla vas

Dobrla vas (včasih tudi Dobrla ves) je naselje na avstrijskem Koroškem, eden izmed krajev, kjer živi močna skupnost koroških Slovencev.

Novo!!: Podjunsko narečje in Dobrla vas · Poglej več »

Galicija (Koroška)

Galicija je danes dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Podjunsko narečje in Galicija (Koroška) · Poglej več »

Geografija Avstrijske Koroške

Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.

Novo!!: Podjunsko narečje in Geografija Avstrijske Koroške · Poglej več »

Grabštanj

Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Podjunsko narečje in Grabštanj · Poglej več »

Koroška narečna skupina

Koroška narečna skupina (koroščina)) je skupina tesno povezanih in sorodnih narečij slovenskega jezika. Govorci koroških narečij so Koroški Slovenci v avstrijskem in slovenskem delu Koroške, kakor tudi prebivalci severozahodnih predelov slovenske Štajerske ob zgornji Dravski dolini, najzahodnejših predelov Gorenjske ob meji z Italijo in nekaterih vasi v italijanski Videmski pokrajini.

Novo!!: Podjunsko narečje in Koroška narečna skupina · Poglej več »

Koroški Slovenci

Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.

Novo!!: Podjunsko narečje in Koroški Slovenci · Poglej več »

Labotska dolina

Labotska dolina (nemško Lavanttal) se nahaja v Labotniških Alpah na jugu Avstrije oz.

Novo!!: Podjunsko narečje in Labotska dolina · Poglej več »

Mostič

Mostič (nem. Brückl) je tržna občina v političnem okraju Šentvid ob Glini na Koroškem na (zgodovinski) meji dvojezičnega ozemlja, o čemer pričajo zgodovinski popisi prebivalstva in m.dr.

Novo!!: Podjunsko narečje in Mostič · Poglej več »

Podjuna

Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Novo!!: Podjunsko narečje in Podjuna · Poglej več »

Ruda, Koroška

Ruda (nemško: Ruden) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.

Novo!!: Podjunsko narečje in Ruda, Koroška · Poglej več »

Slovenska narečja

Slovénska naréčja so zemljepisne jezikovne zvrsti slovenščine, ki se razlikujejo v besedišču, glasoslovju, naglasu...

Novo!!: Podjunsko narečje in Slovenska narečja · Poglej več »

Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik

Zeló širôki sredínski zádnji zaokróženi samoglásnik je vrsta samoglasniškega glasu, ki se pojavlja le v peščici jezikov.

Novo!!: Podjunsko narečje in Zelo široki sredinski zadnji zaokroženi samoglasnik · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »