Kazalo
16 odnosi: Abstraktni podatkovni tip, Ada (programski jezik), Bajt, C++, Maple, Objektno-relacijsko preslikavanje, Podatkovna struktura, Podprogram, Programski jezik B, Programski jezik C, Python (programski jezik), Seznam (računalništvo), Seznam računalniških vsebin, Teorija kategorij, Teorija množic, 32 (število).
Abstraktni podatkovni tip
Abstraktni podatkovni tip (- ADT) se vpelje zaradi velike nevarnosti napak, ki se pojavijo ko se iz izpeljank osnovnih podatkovnih tipov spreminja vrednosti osnovnih tipov.
Poglej Podatkovni tip in Abstraktni podatkovni tip
Ada (programski jezik)
Ada je strukturiran visokonivojski programski jezik širokega spektra uporabe, ki se zgleduje po paskalu in drugih programskih jezikih.
Poglej Podatkovni tip in Ada (programski jezik)
Bajt
Bajt (tudi zlog, byte, oktet) je v računalništvu manjša enota za količino podatkov oziroma velikost pomnilnika.
Poglej Podatkovni tip in Bajt
C++
Programski jezik C++ (C plus plus; izgovorjava je splošnonamenski računalniški programski jezik. V C++ so podatkovni tipi statični, zapis kode je prost. C++ omogoča različne programerske pristope in sicer proceduralno, objektno usmerjeno, generično in funkcionalno. Bjarne Stroustrup, tvorec jezika C++ C++ je razvil danski računalnikar Bjarne Stroustrup, v Bellovih laboratorijih.
Poglej Podatkovni tip in C++
Maple
Maple (javor) je splošni računalniški program za simbolno računanje.
Poglej Podatkovni tip in Maple
Objektno-relacijsko preslikavanje
Objektno-relacijsko preslikavanje (ORM, O/RM, O/R-preslikavanje) v Računalništvu je programerska metoda za pretvorbo podatkov med nekompatibilnimi podatkovnimi sistemi v objektno orientiranih programskih jezikih.
Poglej Podatkovni tip in Objektno-relacijsko preslikavanje
Podatkovna struktura
Podatkòvno struktúro dobimo z združevanjem osnovnih podatkovnih tipov.
Poglej Podatkovni tip in Podatkovna struktura
Podprogram
Podprogram je v računalništvu zaporedje programskih ukazov, ki izvaja določeno nalogo, zbrano kot enota.
Poglej Podatkovni tip in Podprogram
Programski jezik B
Prográmski jêzik B ali kar B je nizkonivojski programski jezik, ki so ga razvili v Bellovih laboratorijih.
Poglej Podatkovni tip in Programski jezik B
Programski jezik C
urejevalniku Gedit Prográmski jêzik C ali kar C (izgovorjava ali po izvirniku) je nizkonivojski imperativni standardizirani računalniški programski jezik tretje generacije (3GL) za splošno rabo.
Poglej Podatkovni tip in Programski jezik C
Python (programski jezik)
Python je interpretni visokoravni večnamenski programski jezik, ki ga je ustvaril Guido van Rossum leta 1990.
Poglej Podatkovni tip in Python (programski jezik)
Seznam (računalništvo)
Seznam (tudi spisek) je v računalništvu vrsta podatkovne strukture.
Poglej Podatkovni tip in Seznam (računalništvo)
Seznam računalniških vsebin
Seznam računalniških vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na računalništvo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Podatkovni tip in Seznam računalniških vsebin
Teorija kategorij
morfizmi ''f'', ''g'' in ''g'' ∘ ''f''. (Trije morfizmi identitet kategorije 1''X'', 1''Y'' in 1''Z'' bi se, če bi se jih prikazalo eksplicitno, pojavili kot tri puščice iz črk X, Y in Z nazaj vanje.) Teorija kategorij je področje matematike, ki obravnava kategorije in preslikave med njimi, in tako formalizira matematično strukturo ter njene koncepte s pomočjo označenega usmerjenega grafa, imenovanega kategorija, katerega točke se imenujejo objekti, označene usmerjene povezave pa puščice (ali morfizmi).
Poglej Podatkovni tip in Teorija kategorij
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Poglej Podatkovni tip in Teorija množic
32 (število)
32 (dváintrídeset) je naravno število, za katero velja 32.