Kazalo
14 odnosi: Amontonsov zakon, Avogadrov zakon, Boylov zakon, Gay-Lussacov zakon, Guillaume Amontons, Henryjev zakon, Hitrost eksplozije, Idealni plin, Kinetična teorija plinov, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikalnih zakonov, Seznam kemijskih vsebin, Splošna plinska enačba, Thomas Graham (kemik).
Amontonsov zakon
Amontonsov zákon (tudi Grahamov zákon) povezuje tlak in temperaturo idealnega plina pri izohorni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni prostornini: Skupaj z Boylovim in Gay-Lussacovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.
Poglej Plinski zakoni in Amontonsov zakon
Avogadrov zakon
Avogadrov zakon (tudi Avogadrova domneva in Avogadrovo načelo) je plinski zakon, imenovan po Amedeu Avogadru, ki je leta 1811 predpostavil, da vsebujejo enake prostornine idealnih plinov pri enaki temperaturi in tlaku enako število delcev.
Poglej Plinski zakoni in Avogadrov zakon
Boylov zakon
Boylov zákon (tudi Boyle-Marriotov zakon) povezuje prostornino in tlak idealnega plina pri izotermni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni temperaturi: Skupaj z Gay-Lussacovim in Amontonsovim zakonom predstavlja plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.
Poglej Plinski zakoni in Boylov zakon
Gay-Lussacov zakon
Animacija, ki prikazuje povezavo med volumnom plina in temepraturo Gay-Lussacov zákon (tudi Charlesov zákon) povezuje prostornino in temperaturo idealnega plina pri izobarni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalnem tlaku: Skupaj z Boylovim in Amontonsovim zakonom predstavlja tri plinske zakone za idealni plin, katerih združitev predstavlja splošna plinska enačba.
Poglej Plinski zakoni in Gay-Lussacov zakon
Guillaume Amontons
Guillaume Amontons, francoski fizik in izumitelj, * 31. avgust 1663, Pariz, Francija, † 11. oktober 1705, Pariz.
Poglej Plinski zakoni in Guillaume Amontons
Henryjev zakon
William Henry Henryjev zakon je plinski zakon, ki ga je formuliral angleški kemik William Henry leta 1803.
Poglej Plinski zakoni in Henryjev zakon
Hitrost eksplozije
Hitrost eksplozije ali hitrost detonacije je hitrost, s katero čelo udarnega vala potuje skozi detonirani eksploziv.
Poglej Plinski zakoni in Hitrost eksplozije
Idealni plin
Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.
Poglej Plinski zakoni in Idealni plin
Kinetična teorija plinov
Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.
Poglej Plinski zakoni in Kinetična teorija plinov
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Plinski zakoni in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih zakonov
Spodaj je seznam fizikalnih zakonov, odkritih v znanosti in še posebej v fiziki.
Poglej Plinski zakoni in Seznam fizikalnih zakonov
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Plinski zakoni in Seznam kemijskih vsebin
Splošna plinska enačba
idealnega plina Prikazuje odnos med tlakom in prostornino za različne temperature. Splòšna plínska enáčba je termična enačba stanja za idealni plin, izražena s specifično prostornino v\, in specifično plinsko konstanto r\,: s prostornino V\,, ki jo plin zaseda: s (specifično) molsko prostornino V_\,: ali z gostoto \rho\,: Pri tem je p\, tlak plina, m\, masa, M\, molska masa, n\, število molov plina (množina snovi), N.
Poglej Plinski zakoni in Splošna plinska enačba
Thomas Graham (kemik)
Thomas Graham, škotski kemik, * 21. december 1805, Glasgow, Škotska, † 16. september 1869, London, Anglija.