Kazalo
24 odnosi: Abusir, Amonijak, Ampelografija, Avzoni, Dokleati, Fokaja, Hešbon, Helveti, Isaac Causaubon, Jan van Eyck, Jazi, Jeklo, Keltiberi, Malahit, Nadiža, Neko II., Oblika Zemlje, Orozij, Pevketi, Salasi, Seznam zgodovinarjev, Svinec, Verona, Vologas I..
Abusir
Abusir (arabsko ابو صير, egipčansko pr wsjr, koptsko ⲃⲟⲩⲥⲓⲣⲓ, busiri, Ozirisova hiša (ali tempelj)) je ime, ki so ga egiptologi dali arheološkemu najdišču, obširni nekropoli iz obdobja Starega kraljestva v bližini sodobnega Kaira.
Poglej Plinij in Abusir
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Poglej Plinij in Amonijak
Ampelografija
Ampelografija (starogrško: ampelos - trta,: graphos - opisovanje) je znanstvena veda, ki proučuje in opisuje vrste družine vinikovk in sorte vinske trte.
Poglej Plinij in Ampelografija
Avzoni
Ozemlje Avrunkov Avzoni (starogrško (Αὔσονες, Ausones, latinsko Aurunci, italijansko Ausoni) je ime, ki so ga grški pisci uporabljali za opis različnih italskih ljudstev, naseljenih v južnem in osrednjem delu Apeninskega polotoka.Encyclopædia Britannica, s.
Poglej Plinij in Avzoni
Dokleati
Zemljevid naselitve Ilirov Dokleati (latinsko) so bili bojevito ilirsko hribovsko pleme, ki je živelo na področju današnje Črne gore.
Poglej Plinij in Dokleati
Fokaja
Fokaja ali Fokeja (starogrško, Fókaia, sedanja Foça, Turčija) je bila staroveško jonsko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Plinij in Fokaja
Hešbon
Hešbon, tudi Hesebon, Esebon, Esbous in Esebus (arabsko حشبون, Hešbon, hebrejsko חשבון, Hešbon, latinsko Esebus) je bil starodavno mesto vzhodno od reke Jordan v sedanjem Jordanskem kraljestvu.
Poglej Plinij in Hešbon
Helveti
pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.
Poglej Plinij in Helveti
Isaac Causaubon
Isaac Casaubon (/ kəˈsɔːbən /; francosko), francoski filolog, hugenot, * 18. februar 1559, Ženeva, † 1. julij 1614.
Poglej Plinij in Isaac Causaubon
Jan van Eyck
Jan van Eyck (ali Johannes de Eyck) (nizozemsko: Jɑn vɑn ɛjk), * pred okoli 1390 - † pred okoli 9.
Poglej Plinij in Jan van Eyck
Jazi
Jazi (tudi Jasi, latinsko Iasi) so bili keltilizirani Panonci.
Poglej Plinij in Jazi
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Plinij in Jeklo
Keltiberi
Etnologija Iberskega polotoka okoli leta 200 pr. n. št. Keltiberi, keltsko govoreče ljudstvo, ki je bilo v zadnjih stoletjih pred našim štetjem naseljeno na Iberskem polotoku.
Poglej Plinij in Keltiberi
Malahit
Malahit (grško malakos - slez) je mineral bakrovega hidroksi karbonata in spada v 5.
Poglej Plinij in Malahit
Nadiža
Nadiža (italijansko: Natisone, starolat. tudi Natissa, furlansko: Nadison, beneškoslovensko narečno: Nediža) je 60 km dolga reka, ki nastane z združitvijo potokov Rio Bianco/Beli potok ter mejnega Črnega potoka/Rio Nero v Breginjskem kotu na slovensko-italijanski državni meji.
Poglej Plinij in Nadiža
Neko II.
Neko II., včasih tudi Nekau, Neku, Nehoh, ali Nikuu (grško ali, Nehos II ali Neho II, hebrejsko נְכוֹ, tiberijsko Náko) je bil faraon Šestindvajsete egipčanske dinastije, ki je vladal od leta 610 do 595 pr.
Poglej Plinij in Neko II.
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Poglej Plinij in Oblika Zemlje
Orozij
Pavel Orozij, rimski duhovnik, teolog in zgodovinar, * okoli 375, Braga (danes Portugalska), † po 418.
Poglej Plinij in Orozij
Pevketi
''Magna Graecia'' okoli leta 280 pr. n. št. Pevketi (grško: Πευκέτιοι) ali Pedikli, ilirsko pleme, ki je v antiki naseljevalo Apulijo na skrajnem jugovzhodu Apeninskega polotoka.
Poglej Plinij in Pevketi
Salasi
Salasi so bili galsko pleme, v železni in rimski dobi naseljeno v gornjem delu doline reke Dora Baltea blizu sedanje Doline Aoste.
Poglej Plinij in Salasi
Seznam zgodovinarjev
Seznam zgodovinarjev.
Poglej Plinij in Seznam zgodovinarjev
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Plinij in Svinec
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Plinij in Verona
Vologas I.
Vologas I. Partski (perzijsko ولاش يکم), včasih tudi Vologes, v zoroastrskih besedilih Valahš (perzijsko بلاش, Balāš), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 51 do 78 n. št, * ni znano, † okoli leta 78.
Poglej Plinij in Vologas I.