Kazalo
236 odnosi: Afriški hijenski pes, Afriški volk, Aleuti, Alpidska orogeneza, Altiplano, Antarktika, Antonio Stoppani, Ararat, Arenal, Arheologija, Atitlán, Atrato (reka), Aucklandsko vulkansko polje, Avgustovski prekop, Avstralska megafavna, Azohške jame, Šobar (medved), Žirafa, Živi muzej Krasa, Čajdamska kotlina, Činčila, Človek, Človek iz Altamure, Črni nosorog, Črnonoga mačka, Baba (Makedonija), Balangodski človek, Baltski ščit, Balvan, Barranquilla, Beli Manastir, Benetke, Bengalski tiger, Beringija, Bizon, Blejsko jezero, Bogota, Boka Kotorska, Canterburyjska ravnina, Džomonsko lončarstvo, Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka, Džuba, Saudova Arabija, Dlakavi mamut, Dolina kraljev, Dolina Lepene, Donava, Dovrska vrata, Drago Meze, Dravinja, Dravograd, ... Razširi indeks (186 več) »
Afriški hijenski pes
Afriški hijenski pes (znanstveno ime Lycaon pictus), imenovan tudi afriški poslikani pes in afriški lovski pes, je hijenski pes, ki je avtohtona vrsta v podsaharski Afriki.
Poglej Pleistocen in Afriški hijenski pes
Afriški volk
Afriški volk (znanstveno ime Canis lupaster) je predstavnik družine psov, ki izvira iz Severne in Zahodne Afrike, Sahela, severovzhodne Afrike in Afriškega roga.
Poglej Pleistocen in Afriški volk
Aleuti
Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.
Poglej Pleistocen in Aleuti
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Poglej Pleistocen in Alpidska orogeneza
Altiplano
Satelitska slika Altiplana Altiplano (v španščini pomeni »visoka planota« oz. v kečuanščini in ajmarščini Qullaw) je povprečno 3.300 m visoka planota v osrednjem delu Andov, kjer so le ti najširši, in se razteza na ozemljih Peruja, Bolivije, Čila in Argentine.
Poglej Pleistocen in Altiplano
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Pleistocen in Antarktika
Antonio Stoppani
Antonio Stoppani, italijanski rimskokatoliški duhovnik, geolog, paleontolog in pedagog, * 24. avgust 1824, Lecco, † 1. januar 1891, Milano.
Poglej Pleistocen in Antonio Stoppani
Ararat
Árarat (turško Ağrı dağı, armensko Արարատ, farsi آرارات, hebrejsko אררט), je s 5.165 m najvišji vrh v Turčiji.
Poglej Pleistocen in Ararat
Arenal
Vulkan Arenal (Volcán Arenal) je aktivni andezitni stratovulkan v severozahodni Kostariki, približno 90 km severozahodno od San Joséja, v provinci Alajuela, kantonu San Carlos in okrožju La Fortuna.
Poglej Pleistocen in Arenal
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Pleistocen in Arheologija
Atitlán
Volcán Atitlán je velik, stožčast, aktiven stratovulkan, ki meji na kaldero jezera Atitlán v gvatemalskem višavju v pogorju Sierra Madre de Chiapas.
Poglej Pleistocen in Atitlán
Atrato (reka)
Reka Atrato (špansko Río Atrato) je reka v severozahodni Kolumbiji.
Poglej Pleistocen in Atrato (reka)
Aucklandsko vulkansko polje
Aucklandsko vulkansko polje je območje monogenetskih vulkanov, ki ga pokriva večji del metropolitanskega območja Aucklanda, največjega mesta Nove Zelandije, in je na Severnem otoku.
Poglej Pleistocen in Aucklandsko vulkansko polje
Avgustovski prekop
Augustovski prekop (poljsko Kanał Augustowski,, belorusko Августоўскі канал) je čezmejni prekop, ki ga je v 19.
Poglej Pleistocen in Avgustovski prekop
Avstralska megafavna
Narodnem parku Naracoorte Caves, Južna Avstralija Avstralska megafavna ali favna velikih vrst obsega živalske vrste v Avstraliji, ki so opredeljene kot velike vrste s telesno maso večjo od 45 kg, oz.
Poglej Pleistocen in Avstralska megafavna
Azohške jame
Azohške jame ali Azihške jame (armensko Ազոխիարանձավ, azerbajdžansko Azıx mağarası) je kompleks šestih jam, znan kot bivališče prazgodovinskih ljudi.
Poglej Pleistocen in Azohške jame
Šobar (medved)
Šóbar ali termítski mêdved (znanstveno ime Melursus ursinus) se od ostalih vrst medvedov razlikuje v dolgi in sršati dlaki ter mesnatih in gibčnih ustnic, od katerih je spodnja podaljšana.
Poglej Pleistocen in Šobar (medved)
Žirafa
Žiráfa (znanstveno ime Giraffa) je visok afriški sesalec.
Poglej Pleistocen in Žirafa
Živi muzej Krasa
440x440px Živi muzej Krasa je tematski park v naravi in učna pot.
Poglej Pleistocen in Živi muzej Krasa
Čajdamska kotlina
Čajdamska kotlina je hiperaridna kotlina, ki zavzema velik del prefekture Haiši v provinci Činghaj na Kitajskem.
Poglej Pleistocen in Čajdamska kotlina
Činčila
Činčíla (znanstveno ime Chinchilla) je majhen glodavec, ki ga večinoma gojijo zaradi kožuha, vedno bolj priljubljen pa postaja tudi kot hišni ljubljenček.
Poglej Pleistocen in Činčila
Človek
Človek, tudi človeško bitje (znanstveno ime Homo sapiens sapiens) je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike opice iz rodu Homo.
Poglej Pleistocen in Človek
Človek iz Altamure
Človek iz Altamure je fosil iz rodu Homo, odkrit leta 1993 v kraški vrtači v jami Lamalunga blizu mesta Altamura v Italiji.
Poglej Pleistocen in Človek iz Altamure
Črni nosorog
Čŕni nosoróg ali ozkoústi nosoróg (znanstveno ime Diceros bicornis) je nosorog, ki živi v vzhodnih in osrednjih predelih Afrike vključno s Kenijo, Kamerunom, Južno Afriko, Namibijo in Zimbabvejem.
Poglej Pleistocen in Črni nosorog
Črnonoga mačka
Črnonoga mačka (znanstveno ime Felis nigripes) je najmanjša divja mačka v Afriki in ima dolžino glave in telesa 35–52 cm (14–20 palcev).
Poglej Pleistocen in Črnonoga mačka
Baba (Makedonija)
Baba ali Planina Baba ali znana tudi po imenu svojega najvišjega vrha Pelister (Пелистер), je gora v Severni Makedoniji.
Poglej Pleistocen in Baba (Makedonija)
Balangodski človek
Balangodski človek (znanstveno ime Homo sapiens balangodensis) je ime homininov iz poznega obdobja kvartarja na Šrilanki.
Poglej Pleistocen in Balangodski človek
Baltski ščit
Baltski ščit, tudi Baltiški ščit (ali fenoskandijski ščit) je del zemeljske skorje, ki pripada vzhodnoevropskemu kratonu in predstavlja velik del Fenoskandije, severozahodne Rusije in severnega Baltskega morja.
Poglej Pleistocen in Baltski ščit
Balvan
''Big Rock'' ali ''Okotoks Erratic'' u Kanadi, največji znani eratični blok na svetu ''Yeager Rock'' v Douglas Countyu. Schwanenstein na otoku Rügen. Eratični blok pri Blandowu na otoku Rügen. Val-Masino, Italija Monte Cimino, Italija Balvan ali eratični blok je večja gmota kamnine, ki jo je prinesel ledenik v času ledene dobe.
Poglej Pleistocen in Balvan
Barranquilla
Barranquilla je glavno okrožje departmaja Atlántico in mesto v Kolumbiji.
Poglej Pleistocen in Barranquilla
Beli Manastir
Beli Manastir (mađžarsko Pélmonostor, srbsko Бели Манастир, ljudsko in zastarelo Monoštor ali Pelmonoštor) je mesto v Baranji na Hrvaškem, ki upravno spada pod Osješko-baranjsko županijo.
Poglej Pleistocen in Beli Manastir
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Pleistocen in Benetke
Bengalski tiger
Bengalski tiger (Panthera tigris tigris) je najštevilčnejša podvrsta tigrov na indijski podcelini.
Poglej Pleistocen in Bengalski tiger
Beringija
Beringija je ohlapno opredeljena regija, ki jo obdaja Beringov preliv med Čukotskim morjem in Beringovim morjem.
Poglej Pleistocen in Beringija
Bizon
Bizoni so veliki, sodoprsti kopitarji iz rodu Bison v poddružini goveda (Bovinae).
Poglej Pleistocen in Bizon
Blejsko jezero
Blejsko jezero z razglednega vrha Ojstrica (611m) nad jezerom Blejsko jezero leži na Gorenjskem ob vznožju Pokljuke, ime nosi po Bledu, naselju ob njem.
Poglej Pleistocen in Blejsko jezero
Bogota
Bogotá (/ˌboʊɡəˈtɑː/, španščina), uradno Bogotá, Distrito Capital, ki je bil v preteklosti v španskem obdobju in med letoma 1991 in 2000 znana kot Santa Fe de Bogotá, je glavno in največje mesto Kolumbije, ki se upravlja kot okrožje Capital District, pa tudi glavno mesto okoliškega departmaja Cundinamarca, čeprav ni njegov del.
Poglej Pleistocen in Bogota
Boka Kotorska
Boka Kotorska Boka Kotorska je dolg, prostran in razčlenjen zaliv na skrajnem severu (severozahodu) črnogorske obale Jadranskega morja.
Poglej Pleistocen in Boka Kotorska
Canterburyjska ravnina
Canterburyjska ravnina je območje na Novi Zelandiji s središčem v Srednjem Canterburyju, južno od mesta Christchurch v regiji Canterbury.
Poglej Pleistocen in Canterburyjska ravnina
Džomonsko lončarstvo
Lončenina z odtisom vrvi, začetni Džomon, 10.000-8000 pr. n. št. Lončenina z odtisom vrvi, srednji Džomon, 5000-4000 pr. n. št. Posoda Džomon, 3000-2000 pr. n. št. Džomonska lončenina (縄文土器 Džomon doki) je vrsta starodavne lončenine, izdelane v obdobju Džomon na Japonskem.
Poglej Pleistocen in Džomonsko lončarstvo
Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka
Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka (周口店 北京人 遗址, romanizirano tudi kot Choukoutien), je jamski sistem v predmestnem okrožju Fangšan v Pekingu.
Poglej Pleistocen in Džovkovdjan - najdišče pekinškega človeka
Džuba, Saudova Arabija
Džuba (جبة) ali Jubbat Ha'il (جبة حائل, Jubbah of Ha'il) je mesto v provinci Ha'il v Saudovi Arabiji, 90 kilometrov severozahodno od mesta Ḥaʼil.
Poglej Pleistocen in Džuba, Saudova Arabija
Dlakavi mamut
Dlakavi mamut (znanstveno ime Mammuthus primigenius) je izumrla vrsta rodu mamut.
Poglej Pleistocen in Dlakavi mamut
Dolina kraljev
Dolina kraljev (koptsko ϫ ⲏⲙⲉ, translit džēme), znana tudi kot Dolina vrat kraljev je dolina v Egiptu, kjer so v obdobju skoraj 500 let od 16.
Poglej Pleistocen in Dolina kraljev
Dolina Lepene
Dolina Lepene je približno 5 km dolga ledeniška dolina v Julijskih Alpah in ena od manjših stranskih dolin Trente v Triglavskem narodnem parku.
Poglej Pleistocen in Dolina Lepene
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Pleistocen in Donava
Dovrska vrata
Dovrska vrata ali Dovrska ožina, v preteklosti znana kot Dovrska tesen (angl. Dover strait ali Strait of Dover; francosko Pas de Calais, nizozemsko Nauw van Calais ali Straat van Dover), je ožina na najožjem delu Rokavskega preliva, ki označuje mejo med njim in Severnim morjem in ločuje Veliko Britanijo od celinske Evrope.
Poglej Pleistocen in Dovrska vrata
Drago Meze
Drago Meze, slovenski geograf, * 26. januar 1926, Ljubljana, † 6. oktober 2003, Ljubljana.
Poglej Pleistocen in Drago Meze
Dravinja
Dravínja je reka v severovzhodni Sloveniji, desni pritok Drave.
Poglej Pleistocen in Dravinja
Dravograd
Drávograd (narečno Traberch, nemško Unterdrauburg) je mesto z nekaj čez 3000 prebivalci in središče občine Dravograd.
Poglej Pleistocen in Dravograd
Eisriesenwelt
Eisriesenwelt (v nemščini) ali Veliki ledeni svet, je jama v bližini Werfna v Avstriji, približno 40 km južno od Salzburga.
Poglej Pleistocen in Eisriesenwelt
El Abra
El Abra je ime za obsežno arheološko najdišče v istoimenski dolini.
Poglej Pleistocen in El Abra
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Poglej Pleistocen in Endemit
Eolsko delovanje
Eolsko delovanje se nanašajo na aktivnost vetra pri preučevanju geologije in vremena ter zlasti na sposobnost vetra, da oblikuje površino Zemlje (ali drugih planetov).
Poglej Pleistocen in Eolsko delovanje
Epiornis
Epiornis (znanstveno ime Aepyornis) je izumrl rod orjaških neletečih ptičev, sorodnih nojevcem, katerega predstavniki so živeli na Madagaskarju.
Poglej Pleistocen in Epiornis
Erciyes (gora)
Erciyes (turško Erciyes Dağı), znana tudi pod imenom Argaeus, je gora v Turčiji, najvišji vrh Anatolske planote (3917 mnv).
Poglej Pleistocen in Erciyes (gora)
Eridanos (geologija)
Ime Eridanos, ki izhaja iz starogrškega Eridanos (reka v severni Evropi, omenjena v grški mitologiji in zgodovinopisju), so geologi dali reki, ki je tekla tam, kjer je zdaj Baltsko morje.
Poglej Pleistocen in Eridanos (geologija)
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Pleistocen in Estonija
Estuarij
Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.
Poglej Pleistocen in Estuarij
Evrazijski šakal
Evrazijski šakal (Canis aureus), imenovan tudi zlati šakal ali navadni šakal, je volku podoben kanid, ki izvira iz jugovzhodne Evrope, Srednje Azije, zahodne Azije, Južne Azije in regij Jugovzhodne Azije.
Poglej Pleistocen in Evrazijski šakal
Flegrejska polja
Flegrajska polja (italijansko Campi Flegrei; neapeljsko Campe Flegree, iz grščine φλέγω phlego, goreti) je velik vulkan zahodno od Neaplja v Italiji.
Poglej Pleistocen in Flegrejska polja
Fudži
Gora Fudži (napačno imenovana tudi Fudžijama, japonsko 富士山 Fudži-san) je najvišja gora (3776 m) na Japonskem.
Poglej Pleistocen in Fudži
Gangeški delfin
Delfin reke Ganges (znanstveno ime Platanista gangetica) je vrsta zobatih kitov, ki jo uvrščamo v družino Platanistidae.
Poglej Pleistocen in Gangeški delfin
Gargano
Gargano je zgodovinska in geografska podregija v pokrajini Foggia, Apulija, jugovzhodna Italija, sestavljena iz širokega izoliranega gorskega masiva, sestavljenega iz visokogorja in več vrhov ter tvori hrbtenico rta Gargano v Jadranskem morju, »ostrogo« na italijanskem »škornju«.
Poglej Pleistocen in Gargano
Gazela (žival)
Gazela je katerakoli izmed številnih vrst antilop iz rodu Gazella.
Poglej Pleistocen in Gazela (žival)
Göbekli Tepe
Göbekli Tepe (turško, Trebušasti hrib, Potbelly Hill) je arheološko najdišče na vrhu gorskega grebena v jugovzhodni Anatoliji v Turčiji, približno 12 km severovzhodno od mesta Şanlıurfa.
Poglej Pleistocen in Göbekli Tepe
Geografija Cipra
Ciper je otok v vzhodni kotlini Sredozemskega morja.
Poglej Pleistocen in Geografija Cipra
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Poglej Pleistocen in Geografija Evrope
Geografija Francije
Satelitska slika celinske Francije Celinska Francija leži v zahodni Evropi ob Atlantskem oceanu (Biskajski zaliv).
Poglej Pleistocen in Geografija Francije
Geografija Indije
Indija leži severno od ekvatorja med 8°4' severne (celine) do 37°6' severne zemljepisne širine in 68°7' vzhodne do 97°25' vzhodne zemljepisne dolžine.
Poglej Pleistocen in Geografija Indije
Geografija Japonske
Japonska je otoška država, ki obsega stratovulkanski arhipelag, dolg več kot 3000 km vzdolž pacifiške obale Vzhodne Azije.
Poglej Pleistocen in Geografija Japonske
Geografija Kenije
Geografija Kenije je raznolika in se med 47 okrožji razlikuje.
Poglej Pleistocen in Geografija Kenije
Geografija Latvije
Latvija leži na vzhodnih obalah Baltskega morja na nivoju severozahodnega dela vzdigajoče vzhodnoevropske ploščadi, med Estonijo in Litvo.
Poglej Pleistocen in Geografija Latvije
Geografija Poljske
Poljska je država, ki se razteza čez severnoevropsko nižino od Sudetov in Karpatov na jugu do peščenih plaž Baltskega morja na severu.
Poglej Pleistocen in Geografija Poljske
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Pleistocen in Geološka časovna lestvica
Geologija Islandije
Geologija Islandije je edinstvena in posebej zanimiva za geologe.
Poglej Pleistocen in Geologija Islandije
Geologija Japonske
Japonsko otočje so v prvi vrsti rezultat več velikih oceanskih gibanj, ki so se zgodila v stotinah milijonov let od sredine silurja do pleistocena, kot posledica subdukcije Filipinske morske plošče pod celinsko Amursko ploščo in okinavsko ploščo na jugu in subdukcijo Pacifiške plošče pod Ohotsko ploščo na severu.
Poglej Pleistocen in Geologija Japonske
Gepard
Gepard (znanstveno ime Acinonyx jubatus) živi v osrednji, vzhodni in južni Afriki in v jugozahodni Aziji.
Poglej Pleistocen in Gepard
Gorenjska kotlina
Gorenjska kotlina je strukturna kotlina v Sloveniji, ki leži severno od Ljubljane.
Poglej Pleistocen in Gorenjska kotlina
Gorovje Gegham
Gorovje Gegham (ISO 9985: Geġam, armenščina: Գեղամա լեռնաշղթա, Geghama lernasheghta) je območje gora v Armeniji.
Poglej Pleistocen in Gorovje Gegham
Grivasta podgana
Grivasta podgana (znanstveno ime Lophiomys imhausi) je dnevni, dolgodlaki in strupeni glodavec, ki prebiva na področju Vzhodne Afrike.
Poglej Pleistocen in Grivasta podgana
Homo erectus
Homo erectus oziroma pokončni človek se je razvil iz Homo habilisa.
Poglej Pleistocen in Homo erectus
Homo habilis
Homo habilis oziroma spretni človek je prva človeška oblika v človeški evoluciji.
Poglej Pleistocen in Homo habilis
Ilirskobistriški fosilni plaz
Ilirskobistriški fosilni plaz je največji znani plaz v Sloveniji.
Poglej Pleistocen in Ilirskobistriški fosilni plaz
Indijski nosorog
Indijski nosorog (znanstveno ime Rhinoceros unicornis), imenovan tudi veliki enorogi nosorog in veliki indijski nosorog, je nosorog na indijski podcelini.
Poglej Pleistocen in Indijski nosorog
Inia araguaiaensis
Inia araguaiaensis je vrsta rečnega delfina, razširjena v porečju reke Aragvaja in verjetno tudi reke Tokantins v Južni Ameriki.
Poglej Pleistocen in Inia araguaiaensis
Ithaca, New York
Ithaca je manjše mesto v ameriški zvezni državi New York, ki leži ob južnem robu jezera Cayuga, približno v sredini zvezne države.
Poglej Pleistocen in Ithaca, New York
Ivan Rakovec
Ivan Rakovec, slovenski geolog in paleontolog, * 18. september 1899, Ljubljana, † 3. avgust 1985, Ljubljana.
Poglej Pleistocen in Ivan Rakovec
Jama Mahendra
Jama Mahendra (nepalsko महेन्द्र गुफा) je velika apnenčasta jama v Pokhari-16, batulechaur, okrožje Kaski, blizu Kali Khole.
Poglej Pleistocen in Jama Mahendra
Jamski medved
Lobanja Jamski medved (znanstveno ime Ursus spelaeus) je izumrla vrsta medveda, ki je živela v večjem delu Evrope v pleistocenu in izumrla ob začetku vrhunca zadnje ledene dobe pred približno 27.500 leti.
Poglej Pleistocen in Jamski medved
Jemen
Republika Jemen (kratko jemensko: Al Yaman) je islamska predsedniška republika, ki leži na jugozahodu Arabskega polotoka.
Poglej Pleistocen in Jemen
Jezero Naivaša
Jezero Naivaša je sladkovodno jezero v Keniji, zunaj mesta Naivasha v okrožju Nakuru, ki leži severozahodno od Nairobija.
Poglej Pleistocen in Jezero Naivaša
Jezero Natron
Jezero Natron je slano jezero v regiji Aruša v Tanzaniji.
Poglej Pleistocen in Jezero Natron
Jotunheimen
Jotunheimen (norveška izgovorjava; "dom Jötunn") je gorsko območje s približno 3500 kvadratnimi kilometri na jugu Norveške in je del dolgega območja, znanega kot Skandinavsko gorovje.
Poglej Pleistocen in Jotunheimen
Južnoafriški gepard
Južnoafriški gepard (znanstveno ime Acinonyx jubatus jubatus) je nominirana podvrsta geparda, ki izvira iz vzhodne in južne Afrike.
Poglej Pleistocen in Južnoafriški gepard
Južnoameriška siva lisica
Južnoameriška siva lisica (znanstveno ime Lycalopex griseus), znana tudi kot patagonska lisica, chilla ali sivi zorro, je vrsta rodu južnoameriških lisic (Lycalopex).
Poglej Pleistocen in Južnoameriška siva lisica
Južnomorski slon
Južnomôrski slòn (znanstveno ime Mirounga leonina) je ena od dveh vrst morskih slonov.
Poglej Pleistocen in Južnomorski slon
Jukatan
Polotok Jukatan (/ ˌjuːkəˈtɑːn, španščina Península de Yucatán) v jugovzhodni Mehiki loči Karibsko morje od Mehiškega zaliva s severno obalo ob Jukatanskem prelivu.
Poglej Pleistocen in Jukatan
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Poglej Pleistocen in Julijske Alpe
Kafrski bivol
Kafrski bivol oz.
Poglej Pleistocen in Kafrski bivol
Kalabrijski potres (1783)
Kalabrijski potresi leta 1783 so bili zaporedje petih močnih potresov, ki so prizadeli območje Kalabrije v južni Italiji (takrat del Neapeljskega kraljestva), od katerih sta prva dva povzročila pomembne cunamije.
Poglej Pleistocen in Kalabrijski potres (1783)
Kambodža
Kraljevína Kambódža (prej poznana kot Kampúčija, kamboško Slika:Official_name_of_Cambodia.png, prečrkovano: Preăh Réachéanachâkr Kâmpŭchea) je država v Jugovzhodni Aziji z več kot 13 milijoni prebivalcev.
Poglej Pleistocen in Kambodža
Kamele
Kamele so sodoprsti kopitarji, ki jih uvrščamo v družino Camelidae, ta pa je edina danes živeča družina v podredu žuljevinarjev (Tylopoda).
Poglej Pleistocen in Kamele
Kaspijski hirkanski mešani gozdovi
Kaspijski hirkanski mešani gozdovi (perzijsko: جنگل های کاسپینی هیرکانی) so območje bujnih nižinskih in gorskih gozdov, ki pokrivajo približno 55.000 kvadratnih kilometrov, ki mejijo na obale Kaspijskega jezera v Iranu in del Azerbajdžana.
Poglej Pleistocen in Kaspijski hirkanski mešani gozdovi
Kenija
Kenija, uradno Republika Kenija, je država v vzhodni Afriki.
Poglej Pleistocen in Kenija
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Poglej Pleistocen in Kenozoik
Kilimandžaro
Kilimandžáro je najvišja gora v Afriki.
Poglej Pleistocen in Kilimandžaro
Koala
Koala (znanstveno ime Phascolarctos cinereus) je rastlinojedi drevesni vrečar, ki izvira iz Avstralije in je edini danes živeči predstavnik družine Phascolarctidae. Koale bivajo v vzhodni in jugovzhodni Avstraliji v evkaliptovih gozdovih. So samotarske živali, ki so pretežno aktivne zvečer in ponoči.
Poglej Pleistocen in Koala
Koobi Fora
Koobi Fora /ˈkuːbi ˈfɔːrə/ se nanaša predvsem na regijo okoli grebena Koobi Fora, ki je na vzhodni obali Turkanskega jezera na ozemlju nomadskega ljudstva Gabbra.
Poglej Pleistocen in Koobi Fora
Korintski zaliv
Korintski zaliv (grško Κορινθιακός Kόλπος, Korinthiakόs Kόlpos) je globoka zajeda v Jonskem morju, ki ločuje Peloponez od zahodne celinske Grčije.
Poglej Pleistocen in Korintski zaliv
Krajina in reka Miruša
Krajina in reka Miruša (albansko Mirusha / Mirushë; srbsko Мируша / Miruša) je regijski park v osrednjem delu Kosova na vzhodni strani ravnice Dukagjin.
Poglej Pleistocen in Krajina in reka Miruša
Kruberjeva jama
Kruberjeva jama (abhazijščina: ҳou Aҳaҧы, gruzijščina: კრუბერის გამოქვაბული ali კრუბერის ღრმული, translit.: k'ruberis gamokvabuli ali k'ruberis ghrmuli, ruščina: Пеще́ра Кру́бера-Воро́нья; znana tudi kot Voronja jama) je druga najgloblja znana jama na Zemlji.
Poglej Pleistocen in Kruberjeva jama
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Pleistocen in Kvartar
Laguna Miñiques
Miñiques je ime jezera in vulkana v Čilu.
Poglej Pleistocen in Laguna Miñiques
Laguna Miscanti
Laguna Miscanti je brakično (polslano) vodno jezero, ki leži na altiplanu regije Antofagasta v severnem Čilu.
Poglej Pleistocen in Laguna Miscanti
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Pleistocen in Lübeck
Ledenik pod Skuto
Ledenik pod Skuto je gorski ledenik, ki se nahaja pod Skuto v Kamniško Savinjskih Alpah in je najbolj vzhodno ležeč ledenik v Alpah.
Poglej Pleistocen in Ledenik pod Skuto
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Pleistocen in Leto
Lisasta hijena
Lisasta hijena (znanstveno ime Crocuta crocuta), znana tudi kot smejoča se hijena, je vrsta hijene, ki je trenutno uvrščena kot edini obstoječi član rodu Crocuta, ki izvira iz podsaharske Afrike.
Poglej Pleistocen in Lisasta hijena
Ljubljansko barje
Podpečjo Krim) Ljubljansko barje meri 163 km² oziroma 0,9 % slovenskega ozemlja.
Poglej Pleistocen in Ljubljansko barje
Llullaillaco
Llullaillaco (španska izgovorjava) je mirujoči stratovulkan na meji Argentine, provinca Salta in Čila (regija Antofagasta).
Poglej Pleistocen in Llullaillaco
Logarska dolina
Logarska dolina je alpska ledeniška dolina, ki leži v Kamniško-Savinjskih Alpah oz.
Poglej Pleistocen in Logarska dolina
Mali modrač
Mali modrač (znanstveno ime Orthetrum coerulescens) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjena po večjem delu zahodne Palearktike.
Poglej Pleistocen in Mali modrač
Masiv Sete Cidades
Fizični zemljevid otoka Masiv Sete Cidades je stratovulkanski kompleks, ki se nanaša na poligenetski vulkan in kaldero na zahodnem delu otoka São Miguel, v portugalskem arhipelagu na Azori.
Poglej Pleistocen in Masiv Sete Cidades
Matkov kot
Matkov kot je alpska ledeniška dolina v povirju Savinje v Kamniško-Savinjskih Alpah z dnom v nadmorski višini 800 do 1000 m. Na jugozahodu ga obdajajo visoke gore, od Mrzle gore (2203 m) na zahodu do Savinjka (1694 m) na vzhodu.
Poglej Pleistocen in Matkov kot
Medvedi
Medvedi (znanstveno ime Ursidae) so veliki sesalci iz reda zveri.
Poglej Pleistocen in Medvedi
Megalodon
Megalodon (grško: mégas – veliko +: odoús – zob; dobesedno veliki zob) je izumrla vrsta morskih psov, ki je živela v obdobju kenozoika, natančneje od poznega oligocena do zgodnjega pleistocena (tj. od 28-1,5 milijonov let).
Poglej Pleistocen in Megalodon
Menai (ožina)
Ožina Menai (valižansko Afon Menai, River Menai) ali Menajska ožina je ozek pas vode plitvega plimovanja, dolg okoli 25 km, ki ločuje otok Anglesey od celinskega Walesa.
Poglej Pleistocen in Menai (ožina)
Mesaoria
Mesaoria (grško Μεσαορία, turško Mesarya) je prostrana, široka planota, ki sestavlja severno središče otoka Ciper.
Poglej Pleistocen in Mesaoria
Miñiques
Miñiques je velik vulkanski kompleks z velikim številom kraterjev, lavnih kupol in tokov, ki leži v regiji Antofagasta v Čilu.
Poglej Pleistocen in Miñiques
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Poglej Pleistocen in Milet
Moldavit
Moldavit Češka - Slavče Foto: onohej zlatove Moldavit Češka - Besednice Foto: onohej zlatove Moldavit je vrsta tektita.
Poglej Pleistocen in Moldavit
Mount Kenya
Mount Kenya je najvišja gora v Keniji in druga najvišja v Afriki, za Kilimandžarom.
Poglej Pleistocen in Mount Kenya
Nanduji
Nanduji (znanstveno ime Rheidae) so družina ptic staročeljustnic iz Južne Amerike, edina družina reda ameriških tekačev, v katero uvrščamo samo en rod, Rhea, z dvema vrstama: večjim ameriškim nandujem in manjšim Darwinovim nandujem.
Poglej Pleistocen in Nanduji
Naravni park Rilskega samostana
Naravni park Rilskega samostana (bolgarsko Природен парк Рилски манастир - Priroden park Rilski manastir) je eden največjih.
Poglej Pleistocen in Naravni park Rilskega samostana
Naravni spomenik Cueva del Milodón
Naravni spomenik Cueva del Milodón (Milodonova jama) je naravni spomenik v čilski Patagoniji, 24 km severozahodno od Puerto Natales in 270 km severno od Punta Arenasa.
Poglej Pleistocen in Naravni spomenik Cueva del Milodón
Narodni naravni park Los Katíos
Narodni naravni park Los Katíos (špansko Parque Nacional Natural (PNN) Los Katíos) je zavarovano območje na severozahodu Kolumbije in obsega približno 720 km².
Poglej Pleistocen in Narodni naravni park Los Katíos
Narodni park Amboseli
Narodni park Amboseli, prej Rezervat za divjad Maasai Amboseli, je narodni park v volilni enoti Kajiado South v okrožju Kajiado, v Keniji.
Poglej Pleistocen in Narodni park Amboseli
Narodni park Serengeti
right Narodni park Serengeti leži na meji med Kenijo in Tanzanijo v južni Afriki.
Poglej Pleistocen in Narodni park Serengeti
Narodni park Tierra del Fuego
''Drimys winteri''. Narodni park Tierra del Fuego (špansko Parque Nacional Tierra del Fuego) je narodni park na argentinskem delu Isla Grande de Tierra del Fuego, znotraj province Ognjena zemlja, Antarktika in južnoatlantski otoki, v ekoregiji Patagonski gozd in Altos Andes, del subantarktičnega gozda.
Poglej Pleistocen in Narodni park Tierra del Fuego
Narodni park Vicente Pérez Rosales
Nacionalni park Vicente Pérez Rosales (špansko Parque nacional Vicente Pérez Rosales) leži v regiji Los Lagos, provinci Llanquihue v Čilu.
Poglej Pleistocen in Narodni park Vicente Pérez Rosales
Narodni park Yosemite
Narodni park Yosemite (/joʊˈsɛmɪti/ yoh-SEM-it-ee) je narodni park v Združenih državah Amerike in obsega vzhodne dele okrožij Tuolumne, Mariposa in Madera v osrednjem vzhodnem delu ameriške zvezne države Kalifornija.
Poglej Pleistocen in Narodni park Yosemite
Navadni eland
Navádni éland (znanstveno ime Taurotragus oryx) je vrsta savanske in ravninske antilope, ki jo najdemo v vzhodni in južni Afriki.
Poglej Pleistocen in Navadni eland
Navadni gnu
Navádni gnú (znanstveno ime Connochaetes taurinus), imenovan tudi modri gnu, belobradi gnu ali tigrasti gnu, je velika antilopa in ena od dveh vrst gnujev.
Poglej Pleistocen in Navadni gnu
Neckar
Neckar je 367 kilometrov dolga reka v Nemčiji, ki teče skozi jugozahodni del zvezne dežele Baden-Württemberg, na kratkem odseku tudi skozi Hessen.
Poglej Pleistocen in Neckar
Neogen
Neogen je perioda na geološki časovni lestvici, ki obsega epohe miocen, pliocen, pleistocen in holocen.
Poglej Pleistocen in Neogen
Nevado del Ruiz
Nevado del Ruiz, znan tudi kot La Mesa de Herveo (ime bližnjega mesta) je vulkan na meji departmajev Caldas in Tolima v Kolumbiji, približno 129 kilometrov zahodno od glavnega mesta Bogotá.
Poglej Pleistocen in Nevado del Ruiz
Noj (rod)
Noj (znanstveno ime Struthio) je rod ptic iz reda Struthioniformes), katerega člani so noji. Je del infrarazreda Palaeognathae, raznolike skupine neletečih ptic, znanih tudi kot ratite (prvotna ptica), ki vključujejo emuje, nanduje in kivije. Obstajata dve živi vrsti noja: navadni noj in somalski noj.
Poglej Pleistocen in Noj (rod)
Norveški jarek
Zemljevid Severnega morja z Norveškim jarkom Norveški jarek ali Norveški kanal (Norskerenna; Norskerenden; Norska rännan) je daljša depresija na morskem dnu ob južni obali Norveške.
Poglej Pleistocen in Norveški jarek
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Poglej Pleistocen in Obala
Obalna geografija
Obalna geografija, tudi litoralna geografija, je znanost o dinamičnem vmesniku med oceanom in kopnim, ki vključuje fizično geografijo (tj. obalna geomorfologija, geologija, oceanografija), antropogeografijo (sociologija in zgodovina) obale.
Poglej Pleistocen in Obalna geografija
Oker
Oker (/ˈoʊkər/ OH-kər; iz stare grščine ὤχρα (ṓkhra), iz ὠχρός (ōkhrós) 'bled') je naravni pigment glinene zemlje, mešanica železovega oksida in različnih količin gline in peska.
Poglej Pleistocen in Oker
Oman
Sultanat Oman je obmorska država v jugozahodni Aziji, na jugovzhodni obali Arabskega polotoka.
Poglej Pleistocen in Oman
Orakeljske kosti
Orakeljske kosti so kosi volovske lopatice ali želvjega oklepa, ki so jih uporabljali za piromantijo – obliko vedeževanja – v starodavni Kitajski, predvsem v času pozne dinastije Shang.
Poglej Pleistocen in Orakeljske kosti
Otok kralja Viljema
Otok kralja Viljema je otok v Kanadskem arktičnem otočju na severu Kanade, s površino 13.111 km² eden od večjih kanadskih otokov in 61.
Poglej Pleistocen in Otok kralja Viljema
Pacaya
Pacaya je aktivni kompleksni vulkan v Gvatemali, ki je prvič izbruhnil pred približno 23.000 leti in je od španske osvojitve Gvatemale izbruhnil vsaj 23-krat.
Poglej Pleistocen in Pacaya
Pacifiški ognjeni obroč
Pacifiški ognjeni obroč Pacifiški ognjeni obroč (tudi Tihooceanski ognjeni obroč, Pacifiški ognjeniški obroč) je glavno območje v bazenu Tihega oceana, kjer se pojavljajo številni potresi in vulkanski izbruhi.
Poglej Pleistocen in Pacifiški ognjeni obroč
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Pleistocen in Pad
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Pleistocen in Paleolitik
Paratetida
Ocean Paratetida, morje Paratetida ali samo Paratetida je bilo veliko plitvo morje, ki je segalo od regije severno od Alp preko srednje Evrope do Aralskega jezera v Srednji Aziji.
Poglej Pleistocen in Paratetida
Patagonska mara
Patagonska mara tudi pampski zajec (znanstveno ime Dolichotis patagonum) je sorazmerno velik glodavec iz rodu mara Dolichotis.
Poglej Pleistocen in Patagonska mara
Patagonska stepa
Patagonska stepa ali Magellanova stepa, znana tudi kot Patagonska puščava, je največja puščava v Argentini in je osma največja puščava na svetu po površini, ki zaseda 673.000 km2.
Poglej Pleistocen in Patagonska stepa
Peščeni stolpi pri Stobu
Peščeni stolpi pri Stobu (bolgarsko Stoбски пирамиди) so skalne tvorbe, znane kot peščeni stolpi, ki stojijo ob vznožju gorskega masiva Rila v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Pleistocen in Peščeni stolpi pri Stobu
Pekinški človek
Pekinški človek ((pinjin Běijīng Yuánrén, latinsko Homo erectus pekinensis), je primer Homo erectusa (slovensko pokončni človek), ki se šteje za naslednika avstralopiteka in prednika Homo sapiensa (slovensko sodobni človek). 15 delnih lobanj, 11 spodnjih čeljusti, veliko zob, nekaj kosti in veliko kamnitega orodja so odkrili med izkopavanji v Džovkovdjanu (pinjin Chou K'ou-Tien) v bližini Pekinga, Kitajska, v letih 1923-1927.
Poglej Pleistocen in Pekinški človek
Periglaciacija
Periglaciacija (pridevnik periglacialen, ki se nanaša na kraje na robovih ledeniških območij) opisuje geomorfne procese, ki so posledica sezonskega taljenja in zmrzovanja, zelo pogosto na območjih permafrosta.
Poglej Pleistocen in Periglaciacija
Piščal (Divje babe)
Piščal iz Divjih bab Piščal iz Divjih bab, podrobneje Moustérienska »koščena piščal« iz Divjih bab I, tudi tidldibab, je 50.000–60.000 let stara kost z luknjami, ki bi lahko bila najstarejša piščal in najstarejše glasbilo na svetu.
Poglej Pleistocen in Piščal (Divje babe)
Pirin
Pirin (bolgarsko Пирин) je gorski masiv v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Pleistocen in Pirin
Pirinski narodni park
Pirinski narodni park (bolgarsko Национален парк Пирин, Nacionalen park Pirin) je narodni park, ki obsega večji del Pirina v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Pleistocen in Pirinski narodni park
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.
Poglej Pleistocen in Pliocen
Podgana
Podgane (znanstveno ime Rattus) spadajo med sesalce (natančneje med glodavce).
Poglej Pleistocen in Podgana
Podsedliški šakal
Podsedliški šakal (znanstveno ime Lupulella mesomelas) je srednje velik predstavnik družine psov, ki izvira iz vzhodne in južne Afrike.
Poglej Pleistocen in Podsedliški šakal
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Poglej Pleistocen in Pohorje
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Pleistocen in Poljska
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Poglej Pleistocen in Pomorjansko
Pradolina
Pradolina (nemško Urstromtal) je vrsta široke ledeniške doline, na primer v severni Srednji Evropi, ki se je pojavila v času poledenitve v pleistocenu ali posameznih ledenih obdobjih te ledene dobe na robu skandinavskega ledenega ščita in so jo oblikovali staljeni tokovi rek, ki so bili bolj ali manj vzporedni z ledenim pokrovom ali ob njem.
Poglej Pleistocen in Pradolina
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Poglej Pleistocen in Prelom (geologija)
Puhlična planota, Kitajska
Kitajska Puhlična planota ali preprosto Puhlična planota je planota v severni osrednji Kitajski, sestavljena iz puhlice, klastičnemu mulju podobnega sedimenta, ki nastane zaradi kopičenja prahu, ki ga prinaša veter.
Poglej Pleistocen in Puhlična planota, Kitajska
Puhlica
Puhlica je klastičen sediment v velikosti melja (0,05 do 0,01 mm), ki nastane z akumulacijo z vetrom napihanega prahu.
Poglej Pleistocen in Puhlica
Pumapunku
Zgled zelo točnih majhnih izvrtin Kamnita klada z več slepimi izvrtinami zapletenih oblik Kamnite klade v Pumapunkuju Pumapunku ali Puma Punku (ajmarsko in kečuansko puma - kuguar, puma + punku - vrata, pošpanjeno Puma Puncu) je del velikega tempeljskega kompleksa ali spomeniške skupine južno od arheološkega najdišča Tivanaku na nadmorski višini 3850 m v zahodni Boliviji.
Poglej Pleistocen in Pumapunku
Raški prelom
Raški prelom je potresno aktiven prelom v Sloveniji.
Poglej Pleistocen in Raški prelom
Rab
Rab (latinsko: Arba, italijansko: Arbe) je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.
Poglej Pleistocen in Rab
Rano Kau
Rano Kau je 324 m visok ugasel vulkan, ki tvori jugozahodno ozemlje Velikonočnega otoka, čilskega otoka v Tihem oceanu.
Poglej Pleistocen in Rano Kau
Rastlinstvo Irske
Irska je v atlantski evropski pokrajini cirkumborealne regije znotraj holarktike.
Poglej Pleistocen in Rastlinstvo Irske
Rdeči volk
| fossil_range.
Poglej Pleistocen in Rdeči volk
Rebrinčevolistna hladnikija
Rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka (znanstveno ime Hladnikia pastinacifolia) je slovenska paleoendemična in monotipična rastlinska vrsta, ki spada v rod Hladnikia in družino kobulnic (Apiaceae).
Poglej Pleistocen in Rebrinčevolistna hladnikija
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Pleistocen in Ren
Riški zaliv
Riški zaliv je zaliv ob vzhodnem robu Baltskega morja v Severni Evropi, ki ga na jugu omejuje severna obala Latvije, na severu in vzhodu zahodna obala Estonije, ustje pa proti zahodu zapira estonsko otočje Muhu z največjim otokom Saaremaa.
Poglej Pleistocen in Riški zaliv
Rila
Rila (bolgarščina: Рила, izgovorjeno) je najvišje gorsko območje oziroma gorski masiv Bolgarije in tudi Balkanskega polotoka.
Poglej Pleistocen in Rila
Sajga
Sajga (Saiga tatarica) je kritično ogrožena vrsta antilope, ki je v antiki naseljevala ogromno območje Evrazijske stepe, ki sega do vznožja Karpatov na severozahodu in Kavkaza na jugozahodu do Mongolije na severovzhodu in Dzungarije jugovzhodu.
Poglej Pleistocen in Sajga
Saulijev dvoličnik
Saulijev dvoličnik (znanstveno ime Dimorphocoris saulii) je vrsta stenice iz družine travniških stenic, razširjena le po grebenu Vremščice na slovenskem Krasu.
Poglej Pleistocen in Saulijev dvoličnik
Sebeborci
Sebeborci (madžarsko Szentbibor, prekmursko Seböborci) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Pleistocen in Sebeborci
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Pleistocen in Sesalci
Severni jelen
Severni jelen ali karibu (znanstveno ime Rangifer tarandus) je vrsta jelena s cirkumpolarno razširjenostjo, ki izvira iz Arktike, subarktike, tundre, borealnih in goratih območij Severne Evrope, Sibirije in Severne Amerike.
Poglej Pleistocen in Severni jelen
Severnoindijsko nižavje
Severnoindijsko nižavje, znano tudi kot Indo-gangeška nižina, je 700 tisoč km² veliko rodovitno nižavje, ki obsega severne regije Indijske podceline, vključno z večino severne in vzhodne Indije, večino vzhodnega Pakistana, skoraj ves Bangladeš in južne nižine Nepala.
Poglej Pleistocen in Severnoindijsko nižavje
Seznam stoletij
Strani posameznih stoletij vsebujejo desetletja in leta.
Poglej Pleistocen in Seznam stoletij
Seznam vulkanov v Kostariki
To je seznam aktivnih in ugaslih vulkanov v Kostariki.
Poglej Pleistocen in Seznam vulkanov v Kostariki
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Pleistocen in Sibirija
Sicilija (dežela)
Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Poglej Pleistocen in Sicilija (dežela)
Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana
Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana predstavljajo rastlinstvo in živalstvo, lov, življenjski slog in kulturo od predzgodovinskega do srednjeveškega obdobja.
Poglej Pleistocen in Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana
Skokonoga gazela
Skokonoga gazela (znanstveno ime Antidorcas marsupialis), tudi skočič in pogovorno springbok (iz. afrikanščine) je manjša antilopa, ki živi na zahodnem delu Južne Afrike.
Poglej Pleistocen in Skokonoga gazela
Sloni
Elephantidae je družina velikih rastlinojedih proboscidnih sesalcev, ki jih skupaj imenujemo sloni in mamuti.
Poglej Pleistocen in Sloni
Snežnik
Snežnik (1796 m) je široka, velika kraška planota (85 km²), ki proti severozahodu preide v Javornike, proti jugovzhodu v Gorski kotar, na severozahodni meji na Zgornjo Pivko, na jugozahodu na dolino Reke, na vzhodu na Babno polje in Loško dolino.
Poglej Pleistocen in Snežnik
Soški ledenik
Soški ledenik je bil v obdobju pleistocena in je bil dolg okoli 70 km, kar znese polovico dolžine sedanje doline reke Soče, debel pa je bil od okoli 800 m do 300-350 m na stiku dolin Soče in Tolminke.
Poglej Pleistocen in Soški ledenik
Soteska Olduvai
Soteska Olduvai ali soteska Oldupai v Tanzaniji je eden najpomembnejših paleoantropoloških nahajališč na svetu; številna mesta, ki jih je izpostavila soteska, so se izkazala za neprecenljive pri nadaljnjem razumevanju zgodnje človeške evolucije.
Poglej Pleistocen in Soteska Olduvai
Soteska Vikos
Soteska Vikos (grško: Φαράγγι τουΒίκου) je soteska v Pindskem gorstvu v severni Grčiji.
Poglej Pleistocen in Soteska Vikos
Takahe
Južnootoški takahē (znanstveno ime Porphyrio hochstetteri) je neleteča močvirna vrsta ptice, ki izvira iz Nove Zelandije in je največji živeči član družine tukalic.
Poglej Pleistocen in Takahe
Taranto
Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Pleistocen in Taranto
Taupō (vulkan)
Jezero Taupō v središču Severnega otoka Nove Zelandije zapolnjuje kaldero vulkana Taupō, velikega riolitskega supervulkana.
Poglej Pleistocen in Taupō (vulkan)
Te Wahipounamu
Te Wāhipounamu (maorsko za 'kraj zelenega kamna') je območje Unescove svetovne dediščine v jugozahodnem kotu Južnega otoka Nove Zelandije.
Poglej Pleistocen in Te Wahipounamu
Tequendama
Tequendama je predkeramično in keramično arheološko najdišče jugovzhodno od Soache, departma Cundinamarca, Kolumbija, nekaj kilometrov vzhodno od slapov Tequendama.
Poglej Pleistocen in Tequendama
Terceira (otok)
Terceira je otok v Azorskem otočju, sredi severnega Atlantskega oceana.
Poglej Pleistocen in Terceira (otok)
Triglavski narodni park
Tríglavski národni párk (kratica TNP), je z zakonom zaščiteno varovano območje narave oz.
Poglej Pleistocen in Triglavski narodni park
Trnovski gozd
Vipavskega Križa Trnovski gozd na zemljevidu jugozahodne Slovenije Trnovski gozd (Selva di Ternova, Ital.) je kraška planota, ki predstavlja skrajni mejni severozahodni del Krasa.
Poglej Pleistocen in Trnovski gozd
Tronador (vulkan)
Tronador (v španščini Cerro Tronador) je ugasel stratovulkan v južnih Andih, ki leži na meji med Argentino in Čilom, v bližini argentinskega mesta Bariloče.
Poglej Pleistocen in Tronador (vulkan)
Turkansko jezero
Turkansko jezero, zgodovinsko znano tudi kot Rudolfovo jezero, je jezero v Vzhodni Afriki, ki leži na severu Kenije s skrajnim severnim delom v južni Etiopiji.
Poglej Pleistocen in Turkansko jezero
Vansko jezero
Jezero - posnetek Landsata Cerkev Svetega križa na otoku Akdamar. V ozadju gora Çadır. Vansko jezero (turško Van Gölü; armensko: Վանա լիճ; kurdsko: Gola Wanê) je največje jezero v Turčiji.
Poglej Pleistocen in Vansko jezero
Vas, Radlje ob Dravi
Vas je naselje v Občini Radlje ob Dravi blizu meje z Avstrijo.
Poglej Pleistocen in Vas, Radlje ob Dravi
Velenjska kadunja
Velenjska kadunja se nahaja v vzhodnih Karavankah.
Poglej Pleistocen in Velenjska kadunja
Veliki kudu
Veliki kudu (znanstveno ime Tragelaphus strepsiceros) je gozdna antilopa – votlorog –, ki ga najdemo po vsej vzhodni in južni Afriki.
Poglej Pleistocen in Veliki kudu
Veliko slano jezero
Veliko slano jezero je endoreično slano jezero, ki leži na severu ameriške zvezne države Utah.
Poglej Pleistocen in Veliko slano jezero
Veliko suženjsko jezero
Veliko suženjsko jezero je ledeniško jezero, ki leži na severozahodu Severne Amerike.
Poglej Pleistocen in Veliko suženjsko jezero
Veluwe
Greben na Renderklippen v bližini Heerdeja. Jutranja megla visi nad Planken Wambuis, Ede, v Veluweju Veluwe je z gozdom bogato hribovje (1100 km 2) v provinci Gelderland na Nizozemskem.
Poglej Pleistocen in Veluwe
Venezuela
Venezuela, uradno Bolivarska republika Venezuela, je država ob severni obali Južne Amerike, sestavljena iz celinskega dela ter številnih otokov in otočkov v Karibskem morju.
Poglej Pleistocen in Venezuela
Vietnam
Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.
Poglej Pleistocen in Vietnam
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Poglej Pleistocen in Visla
Vjetrenica
Vjetrenica je kraška jama na robu Popovega polja v Hercegovini.
Poglej Pleistocen in Vjetrenica
Volcán de Agua
Volcán de Agua (Majem poznan tudi kot Hunahpú) je ugasli stratovulkan v departmajih Sacatepéquez in Escuintla v Gvatemali.
Poglej Pleistocen in Volcán de Agua
Vulsini
Vulsini, znan tudi kot vulkan Volsini, vulkansko okrožje Vulsini, vulkanski kompleks Vulsini in Vulsinijsko okrožje, je krožno območje magmatskih kamnin v Laciju, Italija, približno 87 km severovzhodno od Rima, ki vsebuje grozd kalder, za katere je znano, da so bili aktivni ognjeniki v novejši geološki in zgodovinski dobi.
Poglej Pleistocen in Vulsini
Vzhodnoevropsko nižavje
Topografski zemljevid Evrope z jasno vidnim obširnim nižinskim območjem na vzhodu Vzhodnoevropsko nižavje je obširno nižinsko območje v Vzhodni Evropi, ki obsega ozemlje med Arktičnim oceanom na severu, Črnim in Kaspijskim morjem na jugu, Uralskim gorovjem na vzhodu ter Karpati na zahodu.
Poglej Pleistocen in Vzhodnoevropsko nižavje
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Pleistocen in Združene države Amerike
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Pleistocen in Zemeljsko površje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Pleistocen in Zemlja
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Pleistocen in Zgodovina Slovenije
Zgodovina Združenih držav Amerike
Širjenje teritorija ZDA, 1810–1920Zgodovina Združenih držav Amerike se je začela, ko je trinajst britanskih kolonij leta 1776 razglasilo svojo neodvisnost.
Poglej Pleistocen in Zgodovina Združenih držav Amerike
1 E11 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1011 in 1012 sekundami (3.200 in 32.000 leti).
Poglej Pleistocen in 1 E11 s
1 E13 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1013 in 1014 sekundami (320.000 in 3.200.000 leti).
Poglej Pleistocen in 1 E13 s
, Eisriesenwelt, El Abra, Endemit, Eolsko delovanje, Epiornis, Erciyes (gora), Eridanos (geologija), Estonija, Estuarij, Evrazijski šakal, Flegrejska polja, Fudži, Gangeški delfin, Gargano, Gazela (žival), Göbekli Tepe, Geografija Cipra, Geografija Evrope, Geografija Francije, Geografija Indije, Geografija Japonske, Geografija Kenije, Geografija Latvije, Geografija Poljske, Geološka časovna lestvica, Geologija Islandije, Geologija Japonske, Gepard, Gorenjska kotlina, Gorovje Gegham, Grivasta podgana, Homo erectus, Homo habilis, Ilirskobistriški fosilni plaz, Indijski nosorog, Inia araguaiaensis, Ithaca, New York, Ivan Rakovec, Jama Mahendra, Jamski medved, Jemen, Jezero Naivaša, Jezero Natron, Jotunheimen, Južnoafriški gepard, Južnoameriška siva lisica, Južnomorski slon, Jukatan, Julijske Alpe, Kafrski bivol, Kalabrijski potres (1783), Kambodža, Kamele, Kaspijski hirkanski mešani gozdovi, Kenija, Kenozoik, Kilimandžaro, Koala, Koobi Fora, Korintski zaliv, Krajina in reka Miruša, Kruberjeva jama, Kvartar, Laguna Miñiques, Laguna Miscanti, Lübeck, Ledenik pod Skuto, Leto, Lisasta hijena, Ljubljansko barje, Llullaillaco, Logarska dolina, Mali modrač, Masiv Sete Cidades, Matkov kot, Medvedi, Megalodon, Menai (ožina), Mesaoria, Miñiques, Milet, Moldavit, Mount Kenya, Nanduji, Naravni park Rilskega samostana, Naravni spomenik Cueva del Milodón, Narodni naravni park Los Katíos, Narodni park Amboseli, Narodni park Serengeti, Narodni park Tierra del Fuego, Narodni park Vicente Pérez Rosales, Narodni park Yosemite, Navadni eland, Navadni gnu, Neckar, Neogen, Nevado del Ruiz, Noj (rod), Norveški jarek, Obala, Obalna geografija, Oker, Oman, Orakeljske kosti, Otok kralja Viljema, Pacaya, Pacifiški ognjeni obroč, Pad, Paleolitik, Paratetida, Patagonska mara, Patagonska stepa, Peščeni stolpi pri Stobu, Pekinški človek, Periglaciacija, Piščal (Divje babe), Pirin, Pirinski narodni park, Pliocen, Podgana, Podsedliški šakal, Pohorje, Poljska, Pomorjansko, Pradolina, Prelom (geologija), Puhlična planota, Kitajska, Puhlica, Pumapunku, Raški prelom, Rab, Rano Kau, Rastlinstvo Irske, Rdeči volk, Rebrinčevolistna hladnikija, Ren, Riški zaliv, Rila, Sajga, Saulijev dvoličnik, Sebeborci, Sesalci, Severni jelen, Severnoindijsko nižavje, Seznam stoletij, Seznam vulkanov v Kostariki, Sibirija, Sicilija (dežela), Skalne poslikave in kulturna krajina Gobustana, Skokonoga gazela, Sloni, Snežnik, Soški ledenik, Soteska Olduvai, Soteska Vikos, Takahe, Taranto, Taupō (vulkan), Te Wahipounamu, Tequendama, Terceira (otok), Triglavski narodni park, Trnovski gozd, Tronador (vulkan), Turkansko jezero, Vansko jezero, Vas, Radlje ob Dravi, Velenjska kadunja, Veliki kudu, Veliko slano jezero, Veliko suženjsko jezero, Veluwe, Venezuela, Vietnam, Visla, Vjetrenica, Volcán de Agua, Vulsini, Vzhodnoevropsko nižavje, Združene države Amerike, Zemeljsko površje, Zemlja, Zgodovina Slovenije, Zgodovina Združenih držav Amerike, 1 E11 s, 1 E13 s.