Kazalo
97 odnosi: Aleksander Dev, Arnošt Brilej, Špik nad Nosom, Švicarski narodni park, Žičnica, Čimboraso, Črnuški dom na Mali planini, Bivak, Blaž Jurko, Blejska koča na Lipanci, Branko Zemljič, Cotopaxi, Dobrovlje (planota), Dom dr. Klementa Juga v Lepeni, Dom na Čemšeniku, Dom na Smrekovcu, Dom Planika pod Triglavom, Dom Valentina Staniča pod Triglavom, Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti, Domžalski dom na Mali planini, Dufourspitze, Ervin Gomišček, Ferdo Kravanja, Fran Kocbek, Fran Kovča, Friderik Degen, Geopark Karavanke, Glavna sudetska pot, Gorništvo, Gospodična (izvir), Grmada nad Ortnekom, Ivanščica, Jablanac, Johannes Frischauf, Karavanke, Kasaze, Kepa, Koča Antona Bavčerja na Čavnu, Koča Giacomo di Brazza, Koča na Kamniškem sedlu, Koča na Planini pri Jezeru, Koča v Krnici, Kosijev dom na Vogarju, Kozjak, Kaštela, Krajevna skupnost Bresternica-Gaj, Krkonoši, Ligurske Alpe, Mariborska koča, Mladika (razločitev), Montaž, ... Razširi indeks (47 več) »
Aleksander Dev
Aleksander Dev (tudi: Saša Dev), slovenski arhitekt, * 26. marec 1903, Lukovica, † 13. avgust 1967, Maribor.
Poglej Planinska koča in Aleksander Dev
Arnošt Brilej
Arnošt Brilej, slovenski pravnik, planinski organizator in pisec, * 15. februar 1891, Vrhnika, † 20. oktober 1953, Ljubljana.
Poglej Planinska koča in Arnošt Brilej
Špik nad Nosom
Špik nad Nosom (italijansko Foronon del Buinz) je 2.531 m visoki vrh v skupini Montaža, ki skupaj s Špikom nad Špranjo sestavlja enotno gmoto.
Poglej Planinska koča in Špik nad Nosom
Švicarski narodni park
Oznaka parka Švicarski narodni park (nemško Schweizerischer Nationalpark; francosko Parc National Suisse, italijansko Parco Nazionale Svizzero; retoromansko Parc Naziunal Svizzer) se nahaja v zahodnih Retijskih Alpah, v vzhodni Švici.
Poglej Planinska koča in Švicarski narodni park
Žičnica
Pohorska vzpenjača Krožnokabinska žičnica Žičnica je prometna naprava za prevoz potnikov ali tovora iz doline na goro ali vrh pobočja oziroma obratno preko težko prehodnega površja, pri čemer se breme pomika po viseči jekleni vrvi napeti med postajama in podprti z nosilnimi stebri (ali jih ni).
Poglej Planinska koča in Žičnica
Čimboraso
Chimboraso Čimboraso (orig. Chimborazo) je najvišja gora Ekvadorja, ki je del Andov z nadmorsko višino 6267 m. Zaradi »izbokline« v Zemljini skorji je 2550 m bolj oddaljena od središča Zemlje kot Mount Everest.
Poglej Planinska koča in Čimboraso
Črnuški dom na Mali planini
Dom na Mali planini (1526 m) je planinska koča, ki stoji na vzhodnem pobočju Velike planine v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Poglej Planinska koča in Črnuški dom na Mali planini
Bivak
Bivak IV. Na Rušju Bivak Rheinland-Pfalz na Mainzer Höhenweg Bivak v steni v Nacionalnem parku Yosemite Bivak v BenediktenwandBivak pod MuzcemBivak v gorništvu imenujemo začasno ali stalno prebivališče, namenjeno zaščiti pred vremenskimi neprilikami (dežjem, snegom, vetrom, mrazom,...), ki je običajno namenjeno prenočevanju.
Poglej Planinska koča in Bivak
Blaž Jurko
Blaž Jurko, slovenski šolnik, in pionir posavskega planinstva, * 1859, sv. Bric pri Šoštanju, † 1944, Vojnik.
Poglej Planinska koča in Blaž Jurko
Blejska koča na Lipanci
Blejska koča poleti Lipanska planina z Blejsko kočo Blejska koča na Lipanci (1630 m) je planinska postojanka, ki stoji na planini Lipanci nad pokljuškimi gozdovi, na JV pobočju Lipanskega vrha.
Poglej Planinska koča in Blejska koča na Lipanci
Branko Zemljič
Branko Zemljič, slovenski učitelj in planinec, * 27. september 1887, Radmirje, † 21. januar 1961, Ljubljana.
Poglej Planinska koča in Branko Zemljič
Cotopaxi
Cotopaxi je stratovulkan v Andih, ki se nahaja približno 28 km južno mesta Quito v Ekvadorju v Južni Ameriki.
Poglej Planinska koča in Cotopaxi
Dobrovlje (planota)
Dobrovlje tudi Dobroveljska planota je močno zakrasela z mešanim gozdom porasla planota v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp med Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino visoka med 650 in 1077 mnm.
Poglej Planinska koča in Dobrovlje (planota)
Dom dr. Klementa Juga v Lepeni
Dom dr.
Poglej Planinska koča in Dom dr. Klementa Juga v Lepeni
Dom na Čemšeniku
Dom na Čemšeniku je planinska koča, ki je nad dolino reke Kokre v občini Preddvor na višini 835 metrov.
Poglej Planinska koča in Dom na Čemšeniku
Dom na Smrekovcu
Dom na Smrekovcu (1377 m) je planinska koča, ki stoji na južnem pobočju Smrekovca v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Poglej Planinska koča in Dom na Smrekovcu
Dom Planika pod Triglavom
Dom Planika pod Triglavom (2401 m) je planinska postojanka, ki stoji na planoti Ledine pod južnim ostenjem Triglava.
Poglej Planinska koča in Dom Planika pod Triglavom
Dom Valentina Staniča pod Triglavom
Dom Valentina Staniča pod Triglavom (2332 m) je planinska postojanka, ki stoji na planoti med Begunjskim vrhom, Visoko Vrbanovo špico, Rjavino in Ržjo.
Poglej Planinska koča in Dom Valentina Staniča pod Triglavom
Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti
Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti je slovenska planinska postojanka v Julijskih Alpah.
Poglej Planinska koča in Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti
Domžalski dom na Mali planini
Domžalski dom na Mali planini (1534 m) je planinska koča, ki stoji na vzhodnem pobočju Velike planine v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Poglej Planinska koča in Domžalski dom na Mali planini
Dufourspitze
Dufourspitze v Peninskih Alpah je 4634 metrov visoka gora in najvišji vrh Švice in celotnega nemško govorečega sveta in je glede na opredelitev evropsko-azijske meje eden od drugih najvišjih vrhov na celinah.
Poglej Planinska koča in Dufourspitze
Ervin Gomišček
Ervin Gomišček (tudi Ervin Marij Gomišček), slovenski planinec, * 17. april 1922, Solkan, † 30. november 1950, Krn.
Poglej Planinska koča in Ervin Gomišček
Ferdo Kravanja
Ferdo Kravanja (partizansko ime Peter Skalar), slovenski delavec, član organizacije TIGR, partizan in organizator narodnoosvobodilne borbe na Tolminskem, * 10. avgust 1912, Čezsoča, † 10. oktober 1944, zaselek Paljevo pri Desklah.
Poglej Planinska koča in Ferdo Kravanja
Fran Kocbek
Fran Kocbek, slovenski učitelj, organizator planinstva, pisatelj in publicist, * 26. januar 1863, Ločki Vrh, † 7. avgust 1930, Gornji Grad.
Poglej Planinska koča in Fran Kocbek
Fran Kovča
Fran Kovča, slovenski pravnik, * 30. september 1879, Šentrupert, Braslovče, † 11. januar 1952, Šentrupert.
Poglej Planinska koča in Fran Kovča
Friderik Degen
Friderik Degen, slovenski ekonomist in pedagog, * 17. julij 1906, Bistrica ob Sotli, † 20. december 2001, Maribor.
Poglej Planinska koča in Friderik Degen
Geopark Karavanke
Logotip geoparka Karavanke Peca nad Toplo Geopark Karavanke, nemško Geopark Karawanken, je čezmejno območje v Sloveniji in Avstriji z izjemno geološko dediščino.
Poglej Planinska koča in Geopark Karavanke
Glavna sudetska pot
Markacija poti Glavna sudetska pot Mieczysława Orłowicza (GSS) je planinska pešpot, označena z rdečo barvo, ki pelje od Świeradowa-Zdroju v Prudnik skozi najbolj zanimive dele Sudetov.
Poglej Planinska koča in Glavna sudetska pot
Gorništvo
Mala Mojstrovka) Gorníštvo je dejavnost v gorah, ki obsega tako letne kot tudi zimske vzpone.
Poglej Planinska koča in Gorništvo
Gospodična (izvir)
Izvir Gospodična Gospodična je izvir na Gorjancih.
Poglej Planinska koča in Gospodična (izvir)
Grmada nad Ortnekom
Grmada nad Ortnekom (tudi samo Grmada) je razgledna točka, ki leži na zahodni strani zakrasele ribniške Male gore na nadmorski višini 887 metrov.
Poglej Planinska koča in Grmada nad Ortnekom
Ivanščica
300px Ivanščica (tudi Ivančica) je planina z istoimenskim 1061 m visokim vrhom jugozahodno od Varaždina.
Poglej Planinska koča in Ivanščica
Jablanac
Jablanac je obmorska vas in pristanišče v Velebitskem kanalu, Hrvaška; spada pod mesto Senj Liško-senjske županije.
Poglej Planinska koča in Jablanac
Johannes Frischauf
Johannes Frischauf (fríšavf), avstrijski matematik, geodet in alpinist, * 17. september 1837, Dunaj, † 7. januar 1924, Gradec.
Poglej Planinska koča in Johannes Frischauf
Karavanke
Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.
Poglej Planinska koča in Karavanke
Kasaze
Predstavitev Kasaze so naselje na desnem bregu reke Savinje v občini Žalec.
Poglej Planinska koča in Kasaze
Kepa
Kepa (tudi Jepa, nemško Mittagskogel) je z 2.143 m nadmorske višine tretja najvišja gora v Karavankah in obenem najsevernejši slovenski dvatisočak.
Poglej Planinska koča in Kepa
Koča Antona Bavčerja na Čavnu
Koča Antona Bavčerja na Čavnu (1242 m) je planinska postojanka, ki stoji med Velikim Modrasovcem (1351m) in Malo goro (1034m) na obrobju Trnovskega gozda.
Poglej Planinska koča in Koča Antona Bavčerja na Čavnu
Koča Giacomo di Brazza
Koča Giacomo di Brazza Koča Giacomo di Brazza je manjša planinska postojanka v zahodnem italijanskem delu Julijskih Alp, imenovana po začetniku odkrivanj pristopov na vrhove v montaževi skupini.
Poglej Planinska koča in Koča Giacomo di Brazza
Koča na Kamniškem sedlu
Kamniška koča na Kamniškem sedlu (1864 m) je planinska postojanka, ki leži tik pod grebenom ''Kamniškega sedla'' (1903 m) (tudi Jermanova vrata), ki ga na zahodu omejuje ostenje Brane, na vzhodu pa Planjava.
Poglej Planinska koča in Koča na Kamniškem sedlu
Koča na Planini pri Jezeru
Koča na Planini pri Jezeru (1.453 m) je planinska koča na istoimenski planini, eni številnih nekdanjih fužinskih planin v Julijskih Alpah, v severnem vznožju Pršivca.
Poglej Planinska koča in Koča na Planini pri Jezeru
Koča v Krnici
Koča v Krnici (1113 m) je planinska koča, ki stoji na koncu gorske doline, ki se nadaljuje v obsežno kotanjo Krnico pod Kriško steno in je obkrožena z ostenji Dovškega Gamsovca, Škrlatice, Razorja in Prisojnika in druge.
Poglej Planinska koča in Koča v Krnici
Kosijev dom na Vogarju
Kosijev dom na Vogarju (1.054 m) je planinska koča na planini Vogar, eni številnih fužinskih planin v Julijskih Alpah, severno od Bohinjskega jezera.
Poglej Planinska koča in Kosijev dom na Vogarju
Kozjak, Kaštela
Kozjak-vzhodni del Kozjak je gorski greben nad mestom Kaštela (Hrvaška).
Poglej Planinska koča in Kozjak, Kaštela
Krajevna skupnost Bresternica-Gaj
Pogled na Gaj nad Mariborom. Krajevna skupnost Bresternica-Gaj (krajše KS Bresternica-Gaj) je krajevna skupnost, ki pokriva skrajno severozahodni del Mestne občine Maribor.
Poglej Planinska koča in Krajevna skupnost Bresternica-Gaj
Krkonoši
Krkonoše (češko) ali Karkonosze (poljsko) nemško Riesengebirge, šlezijska nemščina Riesageberge) je gorovje na severu Češke in jugozahodu Poljske. Je del gorovja Sudeti (del Češkega masiva). Češko-poljska meja, ki ločuje zgodovinski regiji Češko in Šlezijo, poteka vzdolž glavnega grebena.
Poglej Planinska koča in Krkonoši
Ligurske Alpe
Položaj Ligurskih Alp v Alpah Ligurske Alpe so do 2.600 m visoke gore v severozahodni Italiji med obalo in Torinom.
Poglej Planinska koča in Ligurske Alpe
Mariborska koča
Mariborska koča je planinska koča, ki leži na mali planoti na južni strani Pohorja pod Reškim vrhom (1142 m) in Ledinekovim koglom (1182 m).
Poglej Planinska koča in Mariborska koča
Mladika (razločitev)
Mladika je lahko ime publikacij.
Poglej Planinska koča in Mladika (razločitev)
Montaž
Montaž (tudi Bojec, Špik nad Policami oz. Poliški Špik, italijansko Jôf di Montasio, furlansko Jôf dal Montâs, nemško Bramkofel ali Montasch) je 2.753 m visok vrh v zahodni skupini Julijskih Alp v Italiji.
Poglej Planinska koča in Montaž
Morbegna
Morbegna (v prevodu Koča Morbegno ali tudi Morbenjska koča) je bila italijanska vojašnica in planinska koča pod Triglavom (2864 m) pri stranskem vrhu Glava na Zaplanji (2556 m).
Poglej Planinska koča in Morbegna
Mosor
Mosor, gorski hrbet v srednji Dalmaciji.
Poglej Planinska koča in Mosor
Mozirska koča na Golteh
Mozirska koča je bila planinska koča, ki je ležala na spodnjem delu južnega pobočja Boskovca, kjer ta prehaja navzdol v strmino Male Kope na višini 1356 mnm v skrajnem vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp.
Poglej Planinska koča in Mozirska koča na Golteh
Naravni deželni park Lessinia
Skupina Carega iz Bolce Znak Naravnega deželnega parka Lessinia Naravni deželni park Lessinia je del je geografskega območja v Alpah, ki se nahaja predvsem v zgornjem delu pokrajine Verona in deloma Vicenze in meji z avtonomno regijo/pokrajino Trento.
Poglej Planinska koča in Naravni deželni park Lessinia
Nestl Žgank
Nestl Žgank, slovenski gospodarstvenik, * 30. december 1909, Dolenja vas, Prebold, † 6. december 2004, Velenje.
Poglej Planinska koča in Nestl Žgank
Nevejsko sedlo
Smučarski center Na Žlebeh Nevejsko sedlo (italijansko Sella Nevea, furlansko Nevee), 1195 mnm, leži na stiku gorskih skupin Kanina in Viša.
Poglej Planinska koča in Nevejsko sedlo
Nova Štifta, Sodražica
Nova Štifta je naselje v Občini Sodražica.
Poglej Planinska koča in Nova Štifta, Sodražica
Od kdaj ima ježek bodice?
Od kdaj ima ježek bodice? je slovenska ljudska pravljica, v besedilu nastopa poosebljen ježek kot glavna književna oseba.
Poglej Planinska koča in Od kdaj ima ježek bodice?
Peninske Alpe
Peninske Alpe (francosko Alpes Pennines ali Alpes valaisannes, nemško Walliser Alpen) je podskupina Zahodnih Alp.
Poglej Planinska koča in Peninske Alpe
Planina
Planina je lahko.
Poglej Planinska koča in Planina
Planina Prevala
Planina Prevala leži na 1311 metrih na sedlu Preval nad Šentansko dolino, iz katere je speljana tudi gozdna cesta.
Poglej Planinska koča in Planina Prevala
Planinec
Planinci na vrhu Triglava Planinec (tudi gornik) je oseba, ki hodi v hribe, gore.
Poglej Planinska koča in Planinec
Planinska postojanka
Planinska postojanka je planinski objekt, ki služi planinski oz.
Poglej Planinska koča in Planinska postojanka
Planinska zveza Slovenije
Logotip Planinske zveze Slovenije Planinska zveza Slovenije je prostovoljna zveza društev, ki zagotavlja pogoje za planinstvo v Sloveniji in mednarodnem prostoru.
Poglej Planinska koča in Planinska zveza Slovenije
Planinski dom Tamar
Planinski dom Tamar (1108 m) je planinska postojanka, ki stoji na začetku Tamarja, v zgornjem delu Planiške doline in je izhodišče poti za ture na Mojstrovke, Jalovec in Rateške Ponce.
Poglej Planinska koča in Planinski dom Tamar
Planinsko društvo
Planinsko društvo (kratica PD) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje planincev, ki se združujejo zaradi določenih skupnih interesov določenih v plavilih in v skladu z zakonom o društvih.
Poglej Planinska koča in Planinsko društvo
Poštarski dom na Vršiču
Poštarski dom na Vršiču Poštarski dom (1688 m) je planinska koča na Vršiču.
Poglej Planinska koča in Poštarski dom na Vršiču
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Poglej Planinska koča in Pohorje
Rašica, Ljubljana
Rašica je gručasta vas v Mestni občini Ljubljana.
Poglej Planinska koča in Rašica, Ljubljana
Ratitovec
Ratitovec je nadaljevanje grebena Spodnjih Bohinjskih gora, od katerega ga loči Bohinjsko sedlo blizu Soriške planine, in doseže najvišjo točko v vrhovih Gladkega vrha 1666 mnm in Altemaverja 1678 mnm.
Poglej Planinska koča in Ratitovec
Risnjak
Risnjak je gorski masiv v zahodnem delu Gorskega kotarja na Hrvaškem.
Poglej Planinska koča in Risnjak
Rokovnjaštvo
Rokovnjaštvo je bila oblika razbojništva v 18. in 19. stoletju, ki se je uveljavilo zlasti na Gorenjskem.
Poglej Planinska koča in Rokovnjaštvo
Ruška koča
Ruška koča ali Tinetov dom pri Arehu je planinska koča na Arehu na Pohorju na višini 1246 mnm.
Poglej Planinska koča in Ruška koča
San Carlos de Bariloche
Bariloče izvirno špansko in uradno: San Carlos de Bariloche, okrajšano: Bariloche, so mesto v provinci Río Negro v Argentini, ki leži na vznožju Andov, na južni obali jezera Nahuel Huapi.
Poglej Planinska koča in San Carlos de Bariloche
Slap Ubijavnik
Slap Ubijavnik leži nad naseljem Dobrova v občini Krško tik pod cesto, ki pelje proti planinski koči na Bohorju, pri zaselku Beli peski na Dobrovskem potoku.
Poglej Planinska koča in Slap Ubijavnik
Slovenska planinska pot
bukvi Slovenska planinska pot je planinska pot od Maribora do Ankarana in se razteza po severnem in zahodnem delu slovenskega planinskega sveta.
Poglej Planinska koča in Slovenska planinska pot
Slovensko planinsko društvo
Slovenski planinsko društvo (kratica SPD) je nekdanje društvo slovenskih planincev, ki je delovalo od zadnjega desetletja 19. stoletja do konca druge svetovne vojne.
Poglej Planinska koča in Slovensko planinsko društvo
Slovensko planinsko društvo Celovec
Slovensko planinsko društvo Celovec (kratica SPDC), je planinska organizacija koroških Slovencev v Avstriji.
Poglej Planinska koča in Slovensko planinsko društvo Celovec
Slovensko planinsko društvo Trst
Slovensko planinsko društvo Trst (kratica SPDT), je planinska organizacija Slovencev na Tržaškem.
Poglej Planinska koča in Slovensko planinsko društvo Trst
Stari grad, Kamnik
Stari grad, ruševine gradu nad Kamnikom Stari grad, v srednjem veku imenovan Zgornji grad, (nemško Oberstain), stoji na strmi Krniški gori (585 m) nad mestom.
Poglej Planinska koča in Stari grad, Kamnik
Sv. Jakob, Preddvor
Cerkev svetega Jakoba nad Preddvorom Sv.
Poglej Planinska koča in Sv. Jakob, Preddvor
Tomaž Godec
Tomaž Godec, slovenski narodni heroj NOB, komunist, športnik, smučarski tekač in športni organizator, * 15. december 1905, Bohinjska Bistrica, † 20. april 1942, Mauthausen.
Poglej Planinska koča in Tomaž Godec
Trenta
Trdadicionalne hiše v Zgornji Trenti Trenta je ledeniška dolina v Triglavskem narodnem parku v Julijskih Alpah in predstavlja najvišji predel Soške doline.
Poglej Planinska koča in Trenta
Tronador (vulkan)
Tronador (v španščini Cerro Tronador) je ugasel stratovulkan v južnih Andih, ki leži na meji med Argentino in Čilom, v bližini argentinskega mesta Bariloče.
Poglej Planinska koča in Tronador (vulkan)
Vahta
Vahta je 616 mnm visok prelaz preko Gorjancev, ki povezuje Belo krajino s kraji ob Krki.
Poglej Planinska koča in Vahta
Valvasorjev dom pod Stolom
Valvasorjev dom pod Stolom (1181 m) je planinska postojanka, ki stoji sredi gozda, na terasi v južnem pobočju Belščice oziroma pod severozahodnim delom Stola, kjer je nekdaj stalo rudarsko upravno poslopje.
Poglej Planinska koča in Valvasorjev dom pod Stolom
Varuh gorske narave
Varuh gorske narave je prostovoljni strokovni delavec, ki je opravil formalno izobraževanje pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) in je usposobljen za varovanje gorske narave ter bo predvsem znotraj planinskih društev (PD) spremljal in usmerjal različne dejavnosti s ciljem varovanja gorske narave.
Poglej Planinska koča in Varuh gorske narave
Velika planina
Vélika planína je ime zakrasele visokogorske planote v Kamniško-Savinjskih Alpah SSV od Kamnika, ki se razprostira na površini 5,8 km² in povprečni višini okoli 1500 mnm z najvišjim vrhom Gradišče, ki doseže višino 1666 mnm.
Poglej Planinska koča in Velika planina
Veliki Snežnik
Veliki Snežnik je s 1796 mnm najvišji vrh kraške planote Snežnik.
Poglej Planinska koča in Veliki Snežnik
Vodiška planina nad Kropo
Partizanski dom na Vodiški planini Vodiška planina je planota na skrajnem severozahodnem robu Jelovice.
Poglej Planinska koča in Vodiška planina nad Kropo
Vodniška komisija PZS
Vodniška komisija PZS je strokovni in izvršilni organ vodnikov med dvema zboroma in hkrati stalna komisija Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije.
Poglej Planinska koča in Vodniška komisija PZS
Vojko Arko
Voj(e)slav (Vojko) Arko, slovenski pisatelj in planinec iz Argentine, * 19. avgust 1920, Ribnica, † 9. marec 2000, Bariloče, Argentina.
Poglej Planinska koča in Vojko Arko
Wilhelm Voss
Wilhelm Voss, avstrijski botanik in mikolog, * 31. december 1849, Dunaj, † 30. marec 1895, Dunaj.
Poglej Planinska koča in Wilhelm Voss
Zabuš
Zabuš, (italijansko Monte Zabus) 2244 mnm in Curtissons (2240 mnm), sta vrhova v Montaževi skupini.
Poglej Planinska koča in Zabuš
Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch
Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch (uradno Swiss Alps Jungfrau-Aletsch) se nahaja na jugozahodu Švice med kantonoma Bern in Valais.
Poglej Planinska koča in Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch
Zavižan
Zavižan Planinski dom in meteorološka postaja Zavižan Zavižan tudi Veliki Zavižan je hrvaški planinski vrh na Velebitu.
Poglej Planinska koča in Zavižan
10. avgust
10.
Poglej Planinska koča in 10. avgust