Hitreje kot brskalnik!
51 odnosi: Šestkotnik, Bicentrični štirikotnik, Bicentrični mnogokotnik, Brahmaguptov izrek, Cevov izrek, Deltoid, Desetkotnik, Devetkotnik, Enakokotni mnogokotnik, Enakostranični mnogokotnik, Enakostranični petkotnik, Evklidska geometrija, Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku, Geometrija, Geometrijski lik, Heronova formula, Hiparh, Hipokrat (geometer), Izrek o simetrali kota, Izrek o središčnem in obodnem kotu, Kepler-Bouwkampova konstanta, Kvadrat (geometrija), Luna (matematika), Menelajev izrek, Mnogokotnik, Newtonov izrek, Newtonova premica, Očrtana krožnica, Oinopid, Ortodiagonalni štirikotnik, Osemkotnik, Petkotnik, Pitagorov izrek, Pitotov izrek, Pravokotnik, Preprosti mnogokotnik, Ptolemajev izrek, Romb, Romboid, Sedemkotnik, Seznam matematičnih vsebin, Skladnost (geometrija), Stereometrija, Talesov izrek, Tangentni štirikotnik, Tangentni trapez, Tetivni štirikotnik, Trapez, Trapezoid, Trikotnik, ..., Včrtana krožnica. Razširi indeks (1 več) »
Šestkotnik
Pravilni šestkotnik Čebelje satovje v panju ZDA Vijak z notranjim šestrobnikom (inbus) Mrežna struktura grafena Šéstkótnik ali šesterokótnik ali s tujko heksagón (iz starogrške besede heksagōnos R.
Novo!!: Planimetrija in Šestkotnik · Poglej več »
Bicentrični štirikotnik
Bicentrični štirikotnik Bicentrični štirikotnik ''ABCD'' in njegov dotikalni štirikotnik ''WXYZ'' Bicentrični deltoid Bicentrični enakokraki trapez Kvadrat Bicéntrični ali tetívnotangéntni štírikótnik je v ravninski geometriji konveksni štirikotnik, ki je hkrati tetivni in tangentni štirikotnik, oziroma, če obstaja krožnica, ki vsebuje vsa njegova oglišča (očrtana krožnica), in krožnica, ki se dotika vseh njegovih stranic (včrtana krožnica).
Novo!!: Planimetrija in Bicentrični štirikotnik · Poglej več »
Bicentrični mnogokotnik
Bicentrični ali tetivnotangentni mnogokotnik je v ravninski geometriji konveksni mnogokotnik, če zanj hkrati obstajata očrtana in včrtana krožnica.
Novo!!: Planimetrija in Bicentrični mnogokotnik · Poglej več »
Brahmaguptov izrek
Brahmaguptov izrek Brahmaguptov izrék je izrek v ravninski geometriji imenovan po Brahmagupti.
Novo!!: Planimetrija in Brahmaguptov izrek · Poglej več »
Cevov izrek
Cevov izrèk v ravninski geometriji pravi, da tri prečnice trikotnika, ki izhajajo iz njegovih oglišč in se sekajo v eni točki, odrežejo odseke stranic, katerih zmnožki so enaki, oziroma še drugače, daljice AA', BB' in CC', ki povezujejo oglišča in nasprotne stranice, se sekajo v eni točki (so konkurentne), tedaj in le tedaj, če velja: Cevov izrek, 1. primer: tri daljice tvorijo šop premic v točki znotraj trikotnika ABC Cevov izrek, 2. primer: tri daljice tvorijo šop premic v točki O zunaj trikotnika ABC Izrek je dokazal italijanski matematik Giovanni Ceva in ga leta 1678 objavil v svojem delu De lineis rectis.
Novo!!: Planimetrija in Cevov izrek · Poglej več »
Deltoid
Deltoid Deltoíd je v ravninski geometriji štirikotnik, ki ima dva para sosednjih skladnih stranic (ne smemo ga zamešati s paralelogramom, ki ima dva para nasprotnih skladnih stranic).
Novo!!: Planimetrija in Deltoid · Poglej več »
Desetkotnik
Pravilni desetkotnik Desétkotnik ali s tujko dékagon je v ravninski geometriji mnogokotnik z desetimi stranicami, desetimi oglišči in desetimi notranjimi koti.
Novo!!: Planimetrija in Desetkotnik · Poglej več »
Devetkotnik
Pravilni devetkotnik Devétkotnik ali s tujko nónagon ali eneagon (starogrško enneagōnos S_.
Novo!!: Planimetrija in Devetkotnik · Poglej več »
Enakokotni mnogokotnik
kvadrat) je edini enakokotni štirikotnik z notranjim kotom \alpha.
Novo!!: Planimetrija in Enakokotni mnogokotnik · Poglej več »
Enakostranični mnogokotnik
Enakostránični mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, pri katerem imajo vse stranice enako dolžino - so skladne.
Novo!!: Planimetrija in Enakostranični mnogokotnik · Poglej več »
Enakostranični petkotnik
Enakostranični petkotnik skonstruiran s štirimi krožnicami razporejenimi v zaprto verigo Enakostránični petkótnik je v ravninski geometriji petkotnik, katerega vseh pet stranic ima enako dolžino in so skladne.
Novo!!: Planimetrija in Enakostranični petkotnik · Poglej več »
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Novo!!: Planimetrija in Evklidska geometrija · Poglej več »
Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
pitagorejske trojice, d.
Novo!!: Planimetrija in Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Planimetrija in Geometrija · Poglej več »
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Novo!!: Planimetrija in Geometrijski lik · Poglej več »
Heronova formula
Trikotnik s stranicami ''a'', ''b'' in ''c'' Heronova formula (tudi Heronova enačba ali Heronov obrazec) je v ravninski geometriji formula za računanje ploščine trikotnika s podanimi stranicami, brez uporabe velikosti kotov.
Novo!!: Planimetrija in Heronova formula · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Planimetrija in Hiparh · Poglej več »
Hipokrat (geometer)
Hipokrat (tudi Hipokrates, Hippokrat, Hippokrates), starogrški geometer, filozof in astronom, * okoli 470 pr. n. št. (460, 450??, okoli 440), otok Hios (Ios, Hio, Kios, Chios, Khios), † 410 pr. n. št. (okoli 420), Atene, Grčija.
Novo!!: Planimetrija in Hipokrat (geometer) · Poglej več »
Izrek o simetrali kota
Po izreku velja: \fracBDDC.
Novo!!: Planimetrija in Izrek o simetrali kota · Poglej več »
Izrek o središčnem in obodnem kotu
Izrek o središčnm in obodnem kotu:''α''.
Novo!!: Planimetrija in Izrek o središčnem in obodnem kotu · Poglej več »
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Novo!!: Planimetrija in Kepler-Bouwkampova konstanta · Poglej več »
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Novo!!: Planimetrija in Kvadrat (geometrija) · Poglej več »
Luna (matematika)
Luna je v geometriji ena izmed dveh oblik, ki izgledata kot polmesec.
Novo!!: Planimetrija in Luna (matematika) · Poglej več »
Menelajev izrek
Menelajev izrek Menelájev izrèk v ravninski geometriji pravi, da je produkt stranic trikotnika, presekanih s katerokoli prečnico in s tem deljenih s preseki A', B' in C' v določenih delilnih razmerjih vedno enak: Ta izrek je poznal že Evklid.
Novo!!: Planimetrija in Menelajev izrek · Poglej več »
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Novo!!: Planimetrija in Mnogokotnik · Poglej več »
Newtonov izrek
Grafični prikaz Newtonovega izreka Newtonov izrèk je izrek iz ravninske geometrije in pravi, da razpolovišči diagonal in središče včrtane krožnice v štirikotniku ležijo na isti premici, pri čemer leži središče včrtane krožnice med razpoloviščema diagonal.
Novo!!: Planimetrija in Newtonov izrek · Poglej več »
Newtonova premica
Točke E, K in F ležijo na Newtonovi premici Newtonova prémica ali tudi Newton-Gaussova prémica je v ravninski geometriji premica, ki povezuje razpolovišči diagonal štirikotnika in razpolovišče pridružene diagonale v polnem štirikotniku.
Novo!!: Planimetrija in Newtonova premica · Poglej več »
Očrtana krožnica
Mnogokotniku očrtana krožnica Očrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki poteka skozi vsa oglišča danega mnogokotnika.
Novo!!: Planimetrija in Očrtana krožnica · Poglej več »
Oinopid
Oinopid (tudi Oinopides) (Oinopídes hó Xíos), starogrški matematik, geometer in astronom, * okoli 490 pr. n. št., otok Hios, Grčija, † okoli 420 pr. n. št.
Novo!!: Planimetrija in Oinopid · Poglej več »
Ortodiagonalni štirikotnik
Ortodiagonalni štirikotnik. Glede na opredelitev takšnih štirikotnikov imata dva rdeča kvadrata na nasprotnih stranicah štirikotnika enako skupno ploščino kot druga dva modra kvadrata na drugem paru nasprotnih stranic. Ortodiagonálni štírikótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, v katerem se njegovi dve diagonali sekata pod pravim kotom, kar pomeni, da sta daljici med nesosednjima ogliščema med seboj pravokotni.
Novo!!: Planimetrija in Ortodiagonalni štirikotnik · Poglej več »
Osemkotnik
Pravilni osemkotnik Nepravilni osemkotnik Vbočeni osemkotnik Ósemkótnik ali s tujko óktagon (starogrško octogōnos S_.
Novo!!: Planimetrija in Osemkotnik · Poglej več »
Petkotnik
Pravilni petkotnik Petkótnik ali peterokótnik (starogrško pentagon) je v ravninski geometriji mnogokotnik s petimi stranicami, petimi oglišči in petimi notranjimi koti.
Novo!!: Planimetrija in Petkotnik · Poglej več »
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Novo!!: Planimetrija in Pitagorov izrek · Poglej več »
Pitotov izrek
''a'' + ''c''.
Novo!!: Planimetrija in Pitotov izrek · Poglej več »
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Novo!!: Planimetrija in Pravokotnik · Poglej več »
Preprosti mnogokotnik
Zgledi preprostih mnogokotnikov. Preprôsti mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, katerega stranice se ne sekajo, in so paroma povezane, tako da tvorijo sklenjeno pot.
Novo!!: Planimetrija in Preprosti mnogokotnik · Poglej več »
Ptolemajev izrek
Ptolemajev izrek Ptolemajev izrèk je izrek iz ravninske geometrije, ki povezuje diagonali in stranice tetivnega štirikotnika, štirikotnika, ki mu očrtamo krožnico.
Novo!!: Planimetrija in Ptolemajev izrek · Poglej več »
Romb
Romb Rómb je v ravninski geometriji štirikotnik z vsemi stranicami enake dolžine, oziroma je enakostranični mnogokotnik s štirimi stranicami.
Novo!!: Planimetrija in Romb · Poglej več »
Romboid
Dva romboida Romboíd je v ravninski geometriji paralelogram, ki ni niti romb niti pravokotnik niti kvadrat.
Novo!!: Planimetrija in Romboid · Poglej več »
Sedemkotnik
Pravilni sedemkotnik Nepravilni sedemkotnik Sédemkótnik ali sedmerokótnik ali s tujko héptagon (starogrško heptagōnos, iz hepta – sedem in gōnos – tak, ki ima kote) je v ravninski geometriji mnogokotnik s sedmimi stranicami, sedmimi oglišči in sedmimi notranjimi koti.
Novo!!: Planimetrija in Sedemkotnik · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Planimetrija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Skladnost (geometrija)
Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.
Novo!!: Planimetrija in Skladnost (geometrija) · Poglej več »
Stereometrija
Stereometríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti teles v trirazsežnem prostoru.
Novo!!: Planimetrija in Stereometrija · Poglej več »
Talesov izrek
Tálesov izrèk je izrek (imenovan v čast Talesu) v ravninski geometriji, ki pravi, da je obodni kot nad premerom krožnice pravi; če imamo torej premer AC neke krožnice in od A in C različno točko B na njenem obodu, je kot ABC pravi kot.
Novo!!: Planimetrija in Talesov izrek · Poglej več »
Tangentni štirikotnik
Zgled tangentnega štirikotnika Tangéntni štirikótnik je v ravninski geometriji konveksni štirikotnik za katerega obstaja krožnica, ki se dotika vseh njegovih stranic, oziroma, ki ima včrtano krožnico.
Novo!!: Planimetrija in Tangentni štirikotnik · Poglej več »
Tangentni trapez
Zgled tangentnega trapeza bicentričen pravokotnega tangentnega trapeza. Tu je posebej dolžina prve diagonale ''e'' enaka dolžini drugega kraka ''d'' (''e''.
Novo!!: Planimetrija in Tangentni trapez · Poglej več »
Tetivni štirikotnik
Tetivni štirikotnik Tetivni štirikotnik Tetivni štírikótnik ali tetivni četverokótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, katerega vsa oglišča ležijo na isti krožnici, oziroma, ki ima očrtano krožnico.
Novo!!: Planimetrija in Tetivni štirikotnik · Poglej več »
Trapez
Zgled trapeza Trapéz (trápézioi - mizica;: trápeza - miza, jed) je v ravninski geometriji štirikotnik z dvema vzporednima stranicama.
Novo!!: Planimetrija in Trapez · Poglej več »
Trapezoid
Zgled trapezoida Trapezoíd (ali tudi splošni štirikotnik in nepravilni štirikotnik) je v ravninski geometriji štirikotnik, ki ni trapez, oziroma, ki nima enakih ali vzporednih stranic.
Novo!!: Planimetrija in Trapezoid · Poglej več »
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Novo!!: Planimetrija in Trikotnik · Poglej več »
Včrtana krožnica
Trikotniku včrtana krožnica Včrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki ima vse stranice danega mnogokotnika za tangente.
Novo!!: Planimetrija in Včrtana krožnica · Poglej več »
