Kazalo
70 odnosi: Algebra z deljenjem, Arhimedova spirala, Aritmetično-geometrična sredina, Augustin Louis Cauchy, Avtomorfizem, Štefan Znám, Število alef, Bivektor, Cahenova konstanta, Carl Friedrich Gauss, Cartanova matrika, Cayley-Dicksonova konstrukcija, Cliffordova algebra, Collatzeva domneva, Delitelj niča, Dvodelni graf, Eliptična krivulja, Endomorfizem, Enotska sfera, Erdős-Strausova domneva, Eulerjeva karakteristika, Funktor, Gudermannova funkcija, Helikoid, Hermitska matrika, Hessova matrika, Hiperploskev, Hurwitzeva matrika, Izomorfizem, Jacobijeva matrika in determinanta, Karakteristični polinom (linearna algebra), Klasični Hamiltonov kvaternion, Kodairova razsežnost, Krullova razsežnost, Kvadratno iracionalno število, Lambertova vrsta, Laplaceova matrika, Legendrova domneva, Logaritemska spirala, Loksodroma, MathWorld, Matrika M, Matrika sosednosti, Mera iracionalnosti, Monom, Morfizem, Multigraf, Nilpotentna matrika, Parnost permutacije, Poissonova enačba, ... Razširi indeks (20 več) »
Algebra z deljenjem
Algebra z deljenjem je v abstraktni algebri algebra nad obsegom v kateri je možno tudi deljenje.
Poglej PlanetMath in Algebra z deljenjem
Arhimedova spirala
Prvi trije obrati enega kraka Arhimedove spirale. Arhimedova spirala (tudi aritmetična spirala) je geometrijsko mesto točk, ki nastane takrat, ko se točka giblje od dane negibne točke s konstantno hitrostjo vzdolž premice, ki se vrti s konstantno kotno hitrostjo.
Poglej PlanetMath in Arhimedova spirala
Aritmetično-geometrična sredina
Aritmétično-geométrična sredína dveh realnih števil in je v matematiki srednja vrednost, določena na naslednji način: Najprej se izračuna aritmetična sredina števil in.
Poglej PlanetMath in Aritmetično-geometrična sredina
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej PlanetMath in Augustin Louis Cauchy
Avtomorfizem
Avtomorfizem (iz grške besede: autos - sam in: morfe - oblika) je izomorfizem iz matematičnega objekta v samega sebe.
Poglej PlanetMath in Avtomorfizem
Štefan Znám
Štefan Znám, slovaški matematik, * 9. februar 1936, vas Veľký Blh, Češkoslovaška (sedaj Slovaška), † 17. julij 1993, Bratislava, Slovaška.
Poglej PlanetMath in Štefan Znám
Število alef
množico. Število alef se v teoriji množic imenujejo števila v zaporedju števil, ki predstavljajo kardinalnosti neskončnih množic.
Poglej PlanetMath in Število alef
Bivektor
Bivektor (tudi 2-vektor) je količina v geometrijski in Grassmanovi algebri (zunanja algebra), ki posplošuje pojem vektorja.
Poglej PlanetMath in Bivektor
Cahenova konstanta
Cahenova konstánta je v matematiki konstanta definirana kot vsota alternirajoče neskončne vrste enotskih ulomkov, katerih imenovalci so zaporedni členi Sylvestrovega zaporedja zmanjšani za 1: Prvi člen vrste je pri tem določen po dogovoru kot a_.
Poglej PlanetMath in Cahenova konstanta
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej PlanetMath in Carl Friedrich Gauss
Cartanova matrika
Cartanova matrika je v matematiki kvadratna matrika, ki ima celoštevilčne elemente (glej definicijo).
Poglej PlanetMath in Cartanova matrika
Cayley-Dicksonova konstrukcija
Cayley-Dicksonova konstrukcija omogoča tvorbo zaporedja algeber nad obsegom realnih števil tako, da ima vsaka algebra dvakratno razsežnost predhodne.
Poglej PlanetMath in Cayley-Dicksonova konstrukcija
Cliffordova algebra
Cliffordova algebra oziroma Cliffordove algebre so vrsta asociativnih algeber.
Poglej PlanetMath in Cliffordova algebra
Collatzeva domneva
Collatzeva domneva je v matematiki nerešena domneva.
Poglej PlanetMath in Collatzeva domneva
Delitelj niča
Delitelj niča je v abstraktni algebri neničelen element a \, kolobarja tako, da velja za neničelen element b \, ab.
Poglej PlanetMath in Delitelj niča
Dvodelni graf
Zgled dvodelnega grafa. Dvodelni graf (tudi bipartitni graf ali bigraf) je v teoriji grafov graf, ki se mu lahko točke razdeli v dve disjunktni množici U \, in V \, tako, da vsaka povezava povezuje točko iz množice U \, s točko v množici V \, (tudi obratno velja: vsaka povezava povezuje tudi točko iz V \, s točko v U \).
Poglej PlanetMath in Dvodelni graf
Eliptična krivulja
Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.
Poglej PlanetMath in Eliptična krivulja
Endomorfizem
Endomorfizem je v matematiki morfizem (ali homomorfizem) matematičnega objekta samega v sebe.
Poglej PlanetMath in Endomorfizem
Enotska sfera
\, pomeni normo. Enotska sfera je v matematiki množica točk na razdalji 1 od središčne točke, To lahko enostavno povemo tudi, da je enotska sfera tista sfera, ki ima polmer enak 1.
Poglej PlanetMath in Enotska sfera
Erdős-Strausova domneva
Erdős-Strausova domneva je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 1 predvideva, da se lahko racionalno število 4/n izrazi kot vsoto treh enotskih ulomkov.
Poglej PlanetMath in Erdős-Strausova domneva
Eulerjeva karakteristika
Eulerjeva karakteristika (tudi Euler-Poincaréjeva karakteristika) (oznaka \chi \) je v matematiki oziroma v algebrski topologiji in poliedrski kombinatoriki topološka invarianta.
Poglej PlanetMath in Eulerjeva karakteristika
Funktor
Funktor je v teoriji kategorij posebna vrsta preslikav med kategorijami.
Poglej PlanetMath in Funktor
Gudermannova funkcija
asimptotama (v modri barvi) ''y''.
Poglej PlanetMath in Gudermannova funkcija
Helikoid
Helikoid z α.
Poglej PlanetMath in Helikoid
Hermitska matrika
Hermitska matrika je sebi adjungirana matrika.
Poglej PlanetMath in Hermitska matrika
Hessova matrika
Hessova matrika (oznaka H \) (tudi hesian) je kvadratna matrika, ki jo sestavljajo drugi parcialni odvodi neke funkcije.
Poglej PlanetMath in Hessova matrika
Hiperploskev
Hiperploskev je v geometriji posplošitev pojma hiperravnine.
Poglej PlanetMath in Hiperploskev
Hurwitzeva matrika
Hurwitzeva matrika (tudi matrika stabilnosti) je kvadratna matrika, ki ima vse realne dele lastnih vrednosti strogo negativna.
Poglej PlanetMath in Hurwitzeva matrika
Izomorfizem
Izomorfizem (iz grščine: isos - enak in: morfe - oblika) je bijektivna preslikava f \, med dvema matematičnima strukturama za katero je značilno, da sta f \, in obratna vrednost f^ \, homomorfizma.
Poglej PlanetMath in Izomorfizem
Jacobijeva matrika in determinanta
Jacobijeva matrika (oznaka J \, ali J_f (x_1, \dots, x_n) \) je matrika, ki jo sestavljajo parcialni odvodi prvega reda vektorja.
Poglej PlanetMath in Jacobijeva matrika in determinanta
Karakteristični polinom (linearna algebra)
Karakteristični polinom je polinom (mnogočlenik), ki ga lahko povezujemo s kvadratnimi matrikami.
Poglej PlanetMath in Karakteristični polinom (linearna algebra)
Klasični Hamiltonov kvaternion
Klasični Hamiltonov kvaternion je način obravnave kvaternionov kot ga je razumel irski matematik, fizik in astronom William Rowan Hamilton (1805–1865), ki je v letu 1843 odkril kvaternione.
Poglej PlanetMath in Klasični Hamiltonov kvaternion
Kodairova razsežnost
Kodairjeva razsežnost (oznaka κ(V)) je v algebrski geometriji merilo za velikost kanonskega kolobarja projektivne varietete V \,.
Poglej PlanetMath in Kodairova razsežnost
Krullova razsežnost
Krullova razséžnost kolobarja je supremum števila podmnožic v verigi praidealov.
Poglej PlanetMath in Krullova razsežnost
Kvadratno iracionalno število
Kvadrátno iracionálno števílo (redkeje tudi kvadrátni súrd) je v matematiki algebrsko iracionalno število, ki je rešitev kakšne kvadratne enačbe z racionalnimi koeficienti.
Poglej PlanetMath in Kvadratno iracionalno število
Lambertova vrsta
Lambertova vŕsta je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil neskončna vrsta oblike: Imenuje se po švicarskem matematiku, fiziku, astronomu in filozofu Johannu Heinrichu Lambertu.
Poglej PlanetMath in Lambertova vrsta
Laplaceova matrika
Laplaceova matrika (tudi Kirchoffova matrika) je matrika s katero se predstavi graf.
Poglej PlanetMath in Laplaceova matrika
Legendrova domneva
Legendrova domnéva je v teorija števil domneva, ki jo postavil Adrien-Marie Legendre (1752–1833), in pravi, da med dvema poljubnima zaporednima popolnima kvadratoma (med številoma n^\, in (n+1)^\, za vsako pozitivno celo število n (n > 0)) obstaja vsaj eno praštevilo p.
Poglej PlanetMath in Legendrova domneva
Logaritemska spirala
Logaritemska spirala. Vrtinec. Logaritemska spirala (tudi enakokotna spirala in spirala rasti) je vrsta spirale, ki se pogosto pojavlja v naravi.
Poglej PlanetMath in Logaritemska spirala
Loksodroma
Severnemu polu. Loksodroma od A do B seka vse poldnevnike pod istim kotom. Loksodroma (izraz izvira iz grške besede loxos, kar pomeni nagib in besede drome, kar pomeni smer) je krivulja (pot), ki seka vse poldnevnike pod istim kotom (vendar ne pod pravim kotom).
Poglej PlanetMath in Loksodroma
MathWorld
MathWorld je spletno matematično referenčno mesto, ki ga je ustvaril in k njemu veliko prispeval ameriški matematik, enciklopedist in računalniški zanesenjak Eric Wolfgang Weisstein.
Poglej PlanetMath in MathWorld
Matrika M
Matrika M je matrika Z, ki ima lastne vrednosti z realnimi pozitivnimi deli.
Poglej PlanetMath in Matrika M
Matrika sosednosti
Matrika sosednosti je eden izmed načinov prikaza grafa v obliki matrike.
Poglej PlanetMath in Matrika sosednosti
Mera iracionalnosti
Mera iracionalnosti (eksponent iracionalnosti, aproksimacijski eksponent ali Liouville-Rothova konstanta) realnega števila x je v teoriji števil mera kako »dobri« racionalni približki zanj obstajajo.
Poglej PlanetMath in Mera iracionalnosti
Monom
Monóm (tudi enočlénik) je v matematiki zmnožek različnih potenc (eksponent je lahko samo nenegativno celo število) spremenljivk (velja samo za končno število spremenljivk).
Poglej PlanetMath in Monom
Morfizem
Morfizem (včasih tudi homomorfizem) je v matematiki abstrakcija, ki jo dobimo iz preslikave, ki ohranja strukturo dveh matematičnih struktur.
Poglej PlanetMath in Morfizem
Multigraf
Vsi ne dopuščajo zank v multigrafih. Multigraf je v matematiki graf, ki lahko ima večkratne povezave (ali vzporedne povezave), ki potekajo med posameznimi točkami.
Poglej PlanetMath in Multigraf
Nilpotentna matrika
Nilpotentna matrika je kvadratna matrika A \, za katero velja kjer je.
Poglej PlanetMath in Nilpotentna matrika
Parnost permutacije
Parnost permutacije je v matematiki za končno množico vsaj dveh elementov X \, značilnost vsake posamezne permutacije.
Poglej PlanetMath in Parnost permutacije
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej PlanetMath in Poissonova enačba
Politop
Politóp je v geometriji geometrijski objekt z ravnimi stranskimi ploskvami, ki lahko obstaja v poljubnem številu razsežnosti.
Poglej PlanetMath in Politop
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Poglej PlanetMath in Praštevilski izrek
Prehilbertov prostor
Prehilbertov prostor (tudi prostor skalarnega produkta) je vektorski prostor z dodatno operacijo, ki jo imenujemo skalarni produkt.
Poglej PlanetMath in Prehilbertov prostor
Projektivna ravnina
Projektivna ravnina je ploskev, ki razširja pojem ravnine.
Poglej PlanetMath in Projektivna ravnina
Ptolemajev izrek
Ptolemajev izrek Ptolemajev izrèk je izrek iz ravninske geometrije, ki povezuje diagonali in stranice tetivnega štirikotnika, štirikotnika, ki mu očrtamo krožnico.
Poglej PlanetMath in Ptolemajev izrek
Ravninska krivulja
Ravninska krivulja je krivulja v evklidski ravnini.
Poglej PlanetMath in Ravninska krivulja
Razdalja (teorija grafov)
Razdálja med dvema točkama v grafu je v teoriji grafov število povezav v najkrajši poti, ki ju povezuje.
Poglej PlanetMath in Razdalja (teorija grafov)
Riemannova ploskev
Riemannova ploskev za funkcijo f(z).
Poglej PlanetMath in Riemannova ploskev
Sedenion
Sedenion (množica sedenionov ima oznako \mathbb) je vrsta števil, ki tvori 16-razsežno neasociativno algebro nad realnimi števili z uporabo Cayley-Dicksonove konstrukcije na oktonionih.
Poglej PlanetMath in Sedenion
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej PlanetMath in Seznam matematičnih vsebin
Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov
Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov je v matematiki domneva, ki za vsako celo število n > 3 predvideva obstoj takšnih pozitivnih celih števil a, b in c, ki rešijo diofantsko enačbo: Avtorja domneve sta Wacław Franciszek Sierpiński (1956) in Paul Erdős.
Poglej PlanetMath in Sierpiński-Erdőseva domneva egipčanskih ulomkov
Središčni binomski koeficient
n-ti središčni binomski koeficient je v matematiki določen z binomskim koeficientom kot: Tu je n! funkcija fakulteta in n!! dvojna fakulteta.
Poglej PlanetMath in Središčni binomski koeficient
Surrealno število
drevesa surrealnih števil. Surrealno število je element sistema, ki vključuje realna števila, neskončna in infinitezimalna števila.
Poglej PlanetMath in Surrealno število
Traktrisa
Traktrisa za telo, ki je na začetku v točki (4,0). Traktrísa (tudi vlêčnica) (iz latinske besede trahere, kar pomeni vleči) je transcendentna ravninska krivulja po kateri bi se gibalo majhno telo pod vplivom trenja, če bi ga vlekli po vodoravni ravnini z drogom, ki bi imel nespremenljivo dolžino.
Poglej PlanetMath in Traktrisa
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej PlanetMath in Ukrivljenost
Usmerjeni graf
Usmerjeni graf ali digraf (di izhaja iz angleške besede directed, kar pomeni usmerjeno) je par G.
Poglej PlanetMath in Usmerjeni graf
Varno praštevilo
Varno število je praštevilo oblike: kjer je p\, tudi praštevilo.
Poglej PlanetMath in Varno praštevilo
Verižnica
Viseča veriga ima obliko krivulje, ki se imenuje verižnica. Verižnice z različnimi parametri. Verížnica (tudi katenoída) je ravninska transcendentna krivulja, ki jo po umiritvi zavzame tanka, neraztegljiva homogena in prosto viseča nit ali veriga.
Poglej PlanetMath in Verižnica
William Timothy Gowers
William Timothy Gowers, angleški matematik, * 20. november 1963, Marlborough, grofija Wiltshire, Anglija.
Poglej PlanetMath in William Timothy Gowers
Znamenite točke trikotnika
Znamenita točka trikotnika (tudi posebna ali značilna točka trikotnika ali središče trikotnika) je točka v ravnini, kjer se sekajo posebne premice ali tudi krožnice.
Poglej PlanetMath in Znamenite točke trikotnika
Prav tako znan kot PlanethMath.