Kazalo
91 odnosi: Akcija (fizika), Arrheniusova enačba, Balmerjeva enačba, Bohrov magneton, Bohrov polmer, Casimirjev pojav, Comptonov pojav, Comptonova valovna dolžina, Delčnovalovna dualnost, Detektor svetlobe, Draperjeva točka, Efektivna masa, Elektromagnetno valovanje, Elektronski magnetni moment, Energija fotona, Fizika, Fizikalna konstanta, Fotodioda, Fotoelektrični pojav, Foton, Gibalna količina, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska sklopitvena konstanta, H, Hartreejeva energija, Hubblov čas, Infrardeča spektroskopija, Ionizacijska energija, Jedrski magneton, Jurij Mihajlovič Širokov, Kilogram, Klasični polmer elektrona, Konstanta fine strukture, Kvantizacija, Kvantna fluktuacija, Kvantna mehanika, Kvantno število skupne vrtilne količine, Kvaziimpuls, Magnetno kvantno število, Max Planck, Mednarodni sistem enot, Meritev, Meroslovje, Načelo komplementarnosti, Načelo nedoločenosti, Naravne enote, Niels Henrik David Bohr, Osnovna enota SI, Planck-Einsteinova relacija, Planckov čas, ... Razširi indeks (41 več) »
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Poglej Planckova konstanta in Akcija (fizika)
Arrheniusova enačba
Arrheniusova enačba je preprosta, vendar zelo točna empirična enačba odvisnosti konstante reakcijske hitrosti od aktivacijske energije in temperature.
Poglej Planckova konstanta in Arrheniusova enačba
Balmerjeva enačba
Bálmerjeva enáčba (po Johannu Jakobu Balmerju) je izkustvena zveza med valovnimi števili (prvotno med valovnimi dolžinami) spektralnih črt, kasneje po njem imenovane Balmerjeve serije.
Poglej Planckova konstanta in Balmerjeva enačba
Bohrov magneton
Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.
Poglej Planckova konstanta in Bohrov magneton
Bohrov polmer
Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.
Poglej Planckova konstanta in Bohrov polmer
Casimirjev pojav
Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.
Poglej Planckova konstanta in Casimirjev pojav
Comptonov pojav
Comptonov pojáv (tudi Comptonovo sípanje) opisuje fizikalni pojav, da nastane pri sipanju kratkovalovnega elektromagnetnega valovanja (rentgenskih žarkov ali žarkov gama) v snovi elektromagnetno valovanje z nekoliko daljšo valovno dolžino.
Poglej Planckova konstanta in Comptonov pojav
Comptonova valovna dolžina
Comptonova valovna dolžina (oznaka \lambda_\) je kvantnomehanska značilnost delca in fizikalna konstanta.
Poglej Planckova konstanta in Comptonova valovna dolžina
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Planckova konstanta in Delčnovalovna dualnost
Detektor svetlobe
Detéktor svetlôbe ali fótodetéktor je fizikalna naprava, ki se uporablja v sistemih razsvetljave in fotometriji.
Poglej Planckova konstanta in Detektor svetlobe
Draperjeva točka
kovinske palice. Draperjeva točka je približna temperatura, pri kateri skoraj vse trdnine oddajajo vidno svetlobo zaradi sevanja črnega telesa.
Poglej Planckova konstanta in Draperjeva točka
Efektivna masa
Efektivna masa (oznaka m*) se uporablja v fiziki trdne snovi za opis navidezne mase delcev v kristalu z uporabo polklasičnega načina opisa.
Poglej Planckova konstanta in Efektivna masa
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Planckova konstanta in Elektromagnetno valovanje
Elektronski magnetni moment
Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.
Poglej Planckova konstanta in Elektronski magnetni moment
Energija fotona
Energija fotona je energija, ki jo prenaša en sam foton.
Poglej Planckova konstanta in Energija fotona
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Planckova konstanta in Fizika
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Planckova konstanta in Fizikalna konstanta
Fotodioda
silicijeve fotodiode. Fótodióda je polprevodniški element, na katerem se ob osvetlitvi z vidno, v nekaterih izvedbah pa tudi infrardečo, ultravijolično ali rentgensko svetlobo, pojavi električna napetost (oz. steče električni tok), ki je odvisen od moči vpadne svetlobe.
Poglej Planckova konstanta in Fotodioda
Fotoelektrični pojav
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Poglej Planckova konstanta in Fotoelektrični pojav
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Planckova konstanta in Foton
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Planckova konstanta in Gibalna količina
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Planckova konstanta in Gravitacijska konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.
Poglej Planckova konstanta in Gravitacijska sklopitvena konstanta
H
H h H je deveta črka slovenske abecede.
Poglej Planckova konstanta in H
Hartreejeva energija
Hartreejeva energija (oznaka Wh) je fizikalna konstanta izražena v atomski enoti energije, imenovana po angleškem matematiku in fiziku Douglasu Raynerju Hartreeju.
Poglej Planckova konstanta in Hartreejeva energija
Hubblov čas
Hubblov čas je po Hubblovem zakonu obratna vrednost Hubblove konstante H0 (71 ± 4 km/s Mpc): Hubblov čas je kozmološki čas od prapoka, če bi se Vesolje širilo s konstantno hitrostjo.
Poglej Planckova konstanta in Hubblov čas
Infrardeča spektroskopija
Infrardeči spektrometer Varian Scimitar 1000 FTIR Infrardeča spektroskopija (IR spektroskopija ali vibracijska spektroskopija) je spektroskopska metoda, pri kateri opazujemo interakcijo infrardeče svetlobe s snovjo.
Poglej Planckova konstanta in Infrardeča spektroskopija
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Poglej Planckova konstanta in Ionizacijska energija
Jedrski magneton
Jedrski magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment protona.
Poglej Planckova konstanta in Jedrski magneton
Jurij Mihajlovič Širokov
Jurij Mihajlovič Širokov, ruski fizik, matematik in pisatelj, * 21. junij 1921, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 5. julij 1980, ledenik Moskvina, Pamir, Tadžikiška SSR (sedaj Tadžikistan).
Poglej Planckova konstanta in Jurij Mihajlovič Širokov
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Planckova konstanta in Kilogram
Klasični polmer elektrona
Klásični pólmér eléktrona ali tudi Lorentzev pólmér in dolžína Thomsonovega sípanja je polmer elektrona, ki temelji na klasičnem (nekvantnem) relativnističnem modelu elektrona.
Poglej Planckova konstanta in Klasični polmer elektrona
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Planckova konstanta in Konstanta fine strukture
Kvantizacija
Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.
Poglej Planckova konstanta in Kvantizacija
Kvantna fluktuacija
spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Poglej Planckova konstanta in Kvantna fluktuacija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Planckova konstanta in Kvantna mehanika
Kvantno število skupne vrtilne količine
Kvantno število skupne vrtilne količine (oznaka \mathbf j \) je sestavljeno iz tirnega (\boldsymbol \) in spinskega kvantnega števila (s \): Pripadajoče kvantno število skupne vrtilne količine (\mathbf j \) lahko zavzame vrednosti kjer je.
Poglej Planckova konstanta in Kvantno število skupne vrtilne količine
Kvaziimpuls
Kvaziimpuls je gibalni količini podoben vektor, ki je povezan z elektroni v kristalni mreži.
Poglej Planckova konstanta in Kvaziimpuls
Magnetno kvantno število
Možne projekcije vrtilne količine na smer zunanjega magnetnega polja in povezava z magnetnim kvantnim številom za l.
Poglej Planckova konstanta in Magnetno kvantno število
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Poglej Planckova konstanta in Max Planck
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Planckova konstanta in Mednarodni sistem enot
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Planckova konstanta in Meritev
Meroslovje
Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.
Poglej Planckova konstanta in Meroslovje
Načelo komplementarnosti
Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Poglej Planckova konstanta in Načelo komplementarnosti
Načelo nedoločenosti
Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.
Poglej Planckova konstanta in Načelo nedoločenosti
Naravne enote
Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).
Poglej Planckova konstanta in Naravne enote
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Poglej Planckova konstanta in Niels Henrik David Bohr
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Poglej Planckova konstanta in Osnovna enota SI
Planck-Einsteinova relacija
Planck-Einsteinova relacija,French & Taylor (1978), pp.
Poglej Planckova konstanta in Planck-Einsteinova relacija
Planckov čas
Planckov čas (oznaka t_\) je naravna enota za čas, ki meri 5,39124 s. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova temperatura in Planckova masa).
Poglej Planckova konstanta in Planckov čas
Planckov naboj
Planckov naboj (oznaka q_ \) je naravna enota za naboj, ki meri 1,8755459 C. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckova masa, Planckova temperatura in Planckov čas).
Poglej Planckova konstanta in Planckov naboj
Planckov sistem enot
Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.
Poglej Planckova konstanta in Planckov sistem enot
Planckov tlak
Planckov tlak (oznaka p_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Planckova konstanta in Planckov tlak
Planckov tok
1 - vodnika, Fp - Planckova sila, lp - Planckova dolžina, Ip - Planckov tok. Planckov električni tok (oznaka I_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Planckova konstanta in Planckov tok
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Poglej Planckova konstanta in Planckov zakon
Planckova dolžina
Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.
Poglej Planckova konstanta in Planckova dolžina
Planckova energija
Planckova energija (oznaka E_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Planckova konstanta in Planckova energija
Planckova gibalna količina
Planckova gibalna količina (oznaka G_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Planckova konstanta in Planckova gibalna količina
Planckova gostota
Planckova gostota (oznaka \rho_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Planckova konstanta in Planckova gostota
Planckova krožna frekvenca
Planckova krožna frekvenca (oznaka \omega_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Planckova konstanta in Planckova krožna frekvenca
Planckova masa
Planckova masa (oznaka m_ \) je naravna enota za maso, ki meri 217644 kg.
Poglej Planckova konstanta in Planckova masa
Planckova moč
Planckova moč (oznaka P_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Planckova konstanta in Planckova moč
Planckova temperatura
Planckova temperatura (oznaka T_ \) je naravna enota za temperaturo, ki meri 1,416785 K. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckov naboj, Planckova masa in Planckov čas).
Poglej Planckova konstanta in Planckova temperatura
Plazmon
Plazmon je kvazidelec, ki se pojavlja kot kvantizacija nihanja plazme.
Poglej Planckova konstanta in Plazmon
Pojav JORP
naklon tirnice. Pojàv JORP ali pojav Jarkovski-O’Keefe-Radzijevski-Paddack je v nebesni mehaniki pojav, ki se kaže kot spreminjaje hitrosti vrtenja nebesnega telesa ali spreminjanja nagiba vrtilne osi zaradi anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.
Poglej Planckova konstanta in Pojav JORP
Pozitronij
Pozitronij (oznaka Ps) je vezano stanje elektrona in njegovega antidelca pozitrona.
Poglej Planckova konstanta in Pozitronij
Robert Andrews Millikan
Robert Andrews Millikan, ameriški fizik, 22. marec 1868, Morrison, Illinois, ZDA, † 19. december 1953, San Marino, Kalifornija.
Poglej Planckova konstanta in Robert Andrews Millikan
Rydbergova formula
Rydbergova fórmula podaja ionizacijsko energijo ali energijo, potrebno za vzbujenje atoma iz danega v višji energijski nivo za vodik in vodiku podobne atome, kjer ni treba upoštevati medsebojnega vpliva elektronov: Pri tem je Z naboj jedra, n1 in n2 začetno in končno vrstno število, μ0 indukcijska konstanta, me masa elektrona, c hitrost svetlobe v praznem prostoru, e0 osnovni naboj, h pa Planckova konstanta.
Poglej Planckova konstanta in Rydbergova formula
Rydbergova konstanta
Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.
Poglej Planckova konstanta in Rydbergova konstanta
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Poglej Planckova konstanta in Schrödingerjeva enačba
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Planckova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam znanstvenikov, katerih imena se uporabljajo v fizikalnih konstantah
Nekatere fizikalne konstante se imenujejo po znanstvenikih.
Poglej Planckova konstanta in Seznam znanstvenikov, katerih imena se uporabljajo v fizikalnih konstantah
Sistem enot CGS
Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.
Poglej Planckova konstanta in Sistem enot CGS
Sistem geometriziranih enot
Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.
Poglej Planckova konstanta in Sistem geometriziranih enot
Sklopitvena konstanta
Sklopitvena konstanta (oznaka \alpha \!\) je v fiziki (kvantni teoriji polja) brezrazsežno število, ki določa velikost interakcije med delci ali polji.
Poglej Planckova konstanta in Sklopitvena konstanta
Skupna vrtilna količina
Skupna vrtilna količina (oznaka J \) je vsota vektorjev tirne vrtilne količine in spinske vrtilne količine.
Poglej Planckova konstanta in Skupna vrtilna količina
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Planckova konstanta in Spekter elektromagnetnega valovanja
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Planckova konstanta in Spektroskopija
Spinsko kvantno število
Spinsko kvantno število (ali magnetno spinsko kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Planckova konstanta in Spinsko kvantno število
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Planckova konstanta in Stefan-Boltzmannov zakon
Stefanova konstanta
Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.
Poglej Planckova konstanta in Stefanova konstanta
Tirno kvantno število
Orbitalno kvantno število (tudi azimutno kvantno število ali drugo kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Planckova konstanta in Tirno kvantno število
Tunelski pojav
interferenčni šop med prihajajočim in odbitim valovanjem. Tunélski pojàv je kvantnomehanski pojav pri katerem lahko gre delec (valovna funkcija) skozi potencialno prepreko, kar v klasičnem opisu ni mogoče, saj je njegova kinetična energija manjša od potencialne energije prepreke.
Poglej Planckova konstanta in Tunelski pojav
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.
Poglej Planckova konstanta in Uklon
Uklon elektronov
Uklon elektronov je možen zaradi valovne narave elektronov.
Poglej Planckova konstanta in Uklon elektronov
Uklon nevtronov
Uklon nevtronov je možen zaradi valovne narave nevtronov.
Poglej Planckova konstanta in Uklon nevtronov
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Planckova konstanta in Uvod v kvantno mehaniko
Von Klitzingova konstanta
Von Klitzingova konstanta (tudi kvant električnega upora) je v fiziki konstanta, določena kot razmerje med Planckovo konstanto h \!\, in kvadratom osnovnega naboja e_ \!\,: Konstanta se imenuje po Klausu von Klitzingu, odkritelju eksaktne kvantizacije.
Poglej Planckova konstanta in Von Klitzingova konstanta
Wienov zakon
temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.
Poglej Planckova konstanta in Wienov zakon
Zeemanov pojav
Zeemanov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v razcepitvi spektralnih črt ob prisotnosti statičnega zunanjega magnetnega polja.
Poglej Planckova konstanta in Zeemanov pojav
Ћ
Ћ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski abecedi.
Poglej Planckova konstanta in Ћ
Prav tako znan kot Diracova konstanta, Reducirana Planckova konstanta.