Kazalo
15 odnosi: Babilonska matematika, Celoštevilski trikotnik, Diofantska enačba, Eulerjeva domneva, Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku, Fermatov veliki izrek, Heronski trikotnik, Larsa, Nedoločena enačba, Pitagora, Pitagorejsko praštevilo, Seznam matematičnih vsebin, Skladno število, Teorija števil, Zgodovina matematike.
Babilonska matematika
kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.
Poglej Pitagorejska trojica in Babilonska matematika
Celoštevilski trikotnik
cela števila. Céloštevílski trikótnik je trikotnik s celoštevilskimi dolžinami stranic.
Poglej Pitagorejska trojica in Celoštevilski trikotnik
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Poglej Pitagorejska trojica in Diofantska enačba
Eulerjeva domneva
Eulerjeva domneva je v matematiki napačna domneva, povezana s Fermatovim velikim izrekom, ki jo je leta 1769 postavil Leonhard Euler.
Poglej Pitagorejska trojica in Eulerjeva domneva
Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
pitagorejske trojice, d.
Poglej Pitagorejska trojica in Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Poglej Pitagorejska trojica in Fermatov veliki izrek
Heronski trikotnik
Herónski trikótnik je v geometriji trikotnik, katerega dolžine stranic in ploščina so vsa cela števila.
Poglej Pitagorejska trojica in Heronski trikotnik
Larsa
Larsa (sumerski logogram UD.UNUGKI, ki se bere Larsamki) je bila pomembno antično sumersko mesto in središče kulta sončnega boga Utuja.
Poglej Pitagorejska trojica in Larsa
Nedoločena enačba
Nedolóčena enáčba je v matematiki enačba za katero obstaja več kot ena rešitev.
Poglej Pitagorejska trojica in Nedoločena enačba
Pitagora
Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.
Poglej Pitagorejska trojica in Pitagora
Pitagorejsko praštevilo
celoštevilskimi katetami – (3, 4) in (2, 1). Pitagoréjsko práštevílo je v matematiki praštevilo oblike: To so ravno praštevila, ki so hipotenuze pitagorejskega trikotnika.
Poglej Pitagorejska trojica in Pitagorejsko praštevilo
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Pitagorejska trojica in Seznam matematičnih vsebin
Skladno število
ploščino enako 6, ki je drugo najmanjše skladno število. Skládno števílo (ali kongruéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, ki predstavlja ploščino pravokotnega trikotnika, katerega dolžine stranic so racionalna števila.
Poglej Pitagorejska trojica in Skladno število
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Pitagorejska trojica in Teorija števil
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Poglej Pitagorejska trojica in Zgodovina matematike
Prav tako znan kot Pitagorejska trojka, Pitagorejski trikotnik.