Kazalo
25 odnosi: Ahajci, Alkmeon iz Krotona, Domnevni planet, Ekfant, Filolaj, Franc Ksaver Gmeiner, Frane PetriÄ, Grki, HeliocentriÄni model, Heraklit Pontski, Hiket, Hipas, Hipokratova prisega, Ivan Focht, Ksenofan, Muzikologija, Oda za praznik svete Cecilije (Händel), Pisma (Platon), Pitagorejstvo, Popolno število, Prijateljsko število, Ralph Cudworth, Sedmo pismo (Platon), Spevzip, Vesolje.
Ahajci
AntiÄne grške pokrajine Ahajci (starogrško, Ahaioí) so bili eno od štirih najveÄjih antiÄnih grških plemen.
Poglej Pitagorejci in Ahajci
Alkmeon iz Krotona
Alkmajon iz Krotona, 5.
Poglej Pitagorejci in Alkmeon iz Krotona
Domnevni planet
Domnévni planéti so planeti ali druga nebesna telesa, katerih možen obstoj so predlagali, vendar jih nikoli niso uspeli najti.
Poglej Pitagorejci in Domnevni planet
Ekfant
Ekfant (starogrško: Ékfantos hó Krotoniátes), starogrški filozof, * okoli 400 pr. n. št. Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št.
Poglej Pitagorejci in Ekfant
Filolaj
Filolaj, starogrški matematik in filozof, * okoli 480 pr. n. št. Kroton (po grškem zgodovinaju Diogenesu Laërtiusu iz 3. stoletja) ali Tarent ali Herakleja, GrÄija, † okoli 405 pr. n. št.
Poglej Pitagorejci in Filolaj
Franc Ksaver Gmeiner
Franc Gmeiner, avstrijski razsvetljenski filozof in teolog slovenskega rodu, * 6. januar 1752, Studenice pri PoljÄanah, Štajerska, Habsburška monarhija (danes Slovenija), † 27. februar 1824, Gradec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (danes Avstrija).
Poglej Pitagorejci in Franc Ksaver Gmeiner
Frane PetriÄ
Frane PetriÄ (latinsko Franciscus Patricius; italijansko Francesco Patrizi da Cherso), hrvaški renesanÄni humanist, * 25. april 1529,Cres (Hrvaška), † 6. februar 1597, Rim, Italija. Franjo PetriÄ je bil odkrito nasproten aristotelovski sholastiki. Aristotelova filozofija je zanj bistveno preveÄ racionalistiÄna, da bi bila združljiva s kršÄanstvom.
Poglej Pitagorejci in Frane PetriÄ
Grki
Grki ali Heleni (grško Īλληνες, Éllines) so etniÄna skupina in narod, ki izvira iz GrÄije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Ärnem morju.
Poglej Pitagorejci in Grki
HeliocentriÄni model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 HeliocéntriÄni modél je v astronomiji model OsonÄja, v katerem je gravitacijsko središÄe Sonce.
Poglej Pitagorejci in HeliocentriÄni model
Heraklit Pontski
Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (HÄrakleídÄs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz EreÄli (Bander Eregli) ob Ärnem morju, 200 km od Carigrada, GrÄija, † 310 pr. n. št.
Poglej Pitagorejci in Heraklit Pontski
Hiket
Hiket (tudi Hiketes) (Hikétas ali: Hikétes), starogrški filozof * okoli 400 pr. n. št., Sirakuze, † okoli 335 pr. n. št. Bil je pitagorejec.
Poglej Pitagorejci in Hiket
Hipas
Hipas (Híppasos), starogrški matematik in filozof, živel v 5. stoletju pr. n. št. Hipas je bil pitagorejec.
Poglej Pitagorejci in Hipas
Hipokratova prisega
Hipokratova prisega je prisega zdravnikov, ki jo izreÄejo ob koncu izobraževanja.
Poglej Pitagorejci in Hipokratova prisega
Ivan Focht
Ivan Focht, hrvaško-bosanski filozof, muzikolog in mikolog, * 7. junij 1927, Sarajevo, † 20. oktober 1992.
Poglej Pitagorejci in Ivan Focht
Ksenofan
Ksenofán (KsenofánÄs ho Kolofį¹nios), starogrški filozof, pesnik in satirik, * okoli 570 ali 565 pr. n. št., Kolofon, Mala Azija, † 473 pr. n. št. Ksenofan je bil klatež.
Poglej Pitagorejci in Ksenofan
Muzikologija
Muzikologíja (mousikÄ - glasba +: lógos - beseda) ali glasboslóvje je znanstvena veda, ki preuÄuje glasbo.
Poglej Pitagorejci in Muzikologija
Oda za praznik svete Cecilije (Händel)
Oda za praznik svete Cecilije je glasbeno delo Georga Friedricha Händla, znana tudi v priredbi Wolfganga Amadeusa Mozarta, KV. 592.
Poglej Pitagorejci in Oda za praznik svete Cecilije (Händel)
Pisma (Platon)
Pisma so v sklopu Corpusa Platonicuma zadnji del devete tetralogije in s tem tudi zakljuÄek celotnega Corpusa.
Poglej Pitagorejci in Pisma (Platon)
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere zaÄetnik in vodja je bil Pitagora.
Poglej Pitagorejci in Pitagorejstvo
Popolno število
Popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Pravi delitelji števila n ne vsebujejo.
Poglej Pitagorejci in Popolno število
Prijateljsko število
Prijateljski števili sta v matematiki celi števili, katerih vsota njunih pravih deliteljev je križno enaka drugemu številu.
Poglej Pitagorejci in Prijateljsko število
Ralph Cudworth
Ralph Cudworth, FRS, angleški filozof, teolog, cambriški platonist, * 1617, Aller, Somerset, Anglija, † 26. junij 1688, Cambridge, Anglija.
Poglej Pitagorejci in Ralph Cudworth
Sedmo pismo (Platon)
Sedmo pismo iz sklopa trinajstih ohranjenih Platonovih pisem velja za zgodovinsko najbolj konsistentno in filozofsko pomembno.
Poglej Pitagorejci in Sedmo pismo (Platon)
Spevzip
Spevzip (Grško: ΣπεĻσιππος), starogrški filozof, * ok.
Poglej Pitagorejci in Spevzip
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Pitagorejci in Vesolje
Prav tako znan kot Pitagorejec.