Kazalo
51 odnosi: Agnesin koder, Al-Bagdadi, Algebrska geometrija, Andrew John Wiles, Apolonij, Arithmetica, Aritmetika, Augustin Louis Cauchy, Bernard Frénicle de Bessy, Christiaan Huygens, Descartesov list, Diofantska enačba, Dioklesova cisoida, Eulerjev izrek, Fermatov izrek, Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku, Fermatov mali izrek, Fermatov veliki izrek, Fermatova spirala, Fermatovo načelo, Fermatovo praštevilo, Godfrey Harold Hardy, John Pell, John Wallis, Kvadratni koren števila 3, Kvadratni koren števila 5, Leonhard Euler, Louis Joel Mordell, Maria Gaetana Agnesi, Marin Mersenne, Načelo najmanjše akcije, Nerešeni matematični problemi, Pellova enačba, Pomeni imen asteroidov: 12001–13000, Prijateljsko število, René Descartes, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikov, Seznam francoskih fizikov, Seznam francoskih matematikov, Seznam francoskih pravnikov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam matematikov, Skladno število, Teorija števil, William Brouncker, Zgodovina števila π, 12. januar, 1601, 1665, ... Razširi indeks (1 več) »
Agnesin koder
Krivulje Agnesini kodri s parametri ''a''.
Poglej Pierre de Fermat in Agnesin koder
Al-Bagdadi
Abu Mansur ibn Tahir al-Bagdadi, arabski matematik, * 980, Bagdad, Irak, † 1037.
Poglej Pierre de Fermat in Al-Bagdadi
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Pierre de Fermat in Algebrska geometrija
Andrew John Wiles
Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.
Poglej Pierre de Fermat in Andrew John Wiles
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Poglej Pierre de Fermat in Apolonij
Arithmetica
Bachet de Méziriac Arithmetica (Aritmetika) je starogrška knjiga oziroma zbirka algebrskih problemov.
Poglej Pierre de Fermat in Arithmetica
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Pierre de Fermat in Aritmetika
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Pierre de Fermat in Augustin Louis Cauchy
Bernard Frénicle de Bessy
Bernard Frénicle de Bessy, francoski matematik, * okoli 1605, Pariz, Francija, † 17. januar 1675, Pariz.
Poglej Pierre de Fermat in Bernard Frénicle de Bessy
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Pierre de Fermat in Christiaan Huygens
Descartesov list
Descartesov list s parametrom ''a''.
Poglej Pierre de Fermat in Descartesov list
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Poglej Pierre de Fermat in Diofantska enačba
Dioklesova cisoida
Konstrukcija Dioklesove cisoide. Dioklesova cisoida je ravninska krivulja tretje stopnje.
Poglej Pierre de Fermat in Dioklesova cisoida
Eulerjev izrek
V teoriji števil Eulerjev izrek (znan tudi kot Fermat–Eulerjev izrek ali Eulerjev totientni izrek) pravi, da za tuji si števili n in a velja kjer je \varphi(n) Eulerjeva funkcija fi.
Poglej Pierre de Fermat in Eulerjev izrek
Fermatov izrek
Fermatov izrek, poimenovan po matematiku Fermatu, se nanaša na enega od njegovih izrekov.
Poglej Pierre de Fermat in Fermatov izrek
Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
pitagorejske trojice, d.
Poglej Pierre de Fermat in Fermatov izrek o pravokotnem trikotniku
Fermatov mali izrek
Fermatov máli izrèk ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je p praštevilo, potem za vsako celo število a velja: To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število a in ga pomnožimo s samim seboj p krat in odštejemo a, bomo dobili število, ki bo deljivo s p.
Poglej Pierre de Fermat in Fermatov mali izrek
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Poglej Pierre de Fermat in Fermatov veliki izrek
Fermatova spirala
Fermatova spirala Prikaz Voglovega modela Sončnični cvet Fermatova spirála ali parabólična spirála je v matematiki ravninska krivulja in je poseben primer arhimedske spirale za n.
Poglej Pierre de Fermat in Fermatova spirala
Fermatovo načelo
Fermatovo načelo (tudi načelo najmanjšega časa) pravi, da svetloba v poljubnem sredstvu od ene do druge točke potuje po najkrajši poti oziroma tako, da za pot porabi najmanj časa.
Poglej Pierre de Fermat in Fermatovo načelo
Fermatovo praštevilo
Fermatovo práštevílo je število oblike: kjer je n naravno število.
Poglej Pierre de Fermat in Fermatovo praštevilo
Godfrey Harold Hardy
Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Pierre de Fermat in Godfrey Harold Hardy
John Pell
John Pell, angleški matematik, * 1. marec 1611, Southwick, grofija Sussex, Anglija, † 12. december 1685, London.
Poglej Pierre de Fermat in John Pell
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Pierre de Fermat in John Wallis
Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 3 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 3.
Poglej Pierre de Fermat in Kvadratni koren števila 3
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Pierre de Fermat in Kvadratni koren števila 5
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Pierre de Fermat in Leonhard Euler
Louis Joel Mordell
Louis Joel Mordell, FRS, ameriško-britanski matematik, * 28. januar 1888, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 12. marec 1972, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Pierre de Fermat in Louis Joel Mordell
Maria Gaetana Agnesi
Maria Gaetana Agnesi, italijanska matematičarka, filozofinja in jezikoslovka, * 16. maj 1718, Milano, dežela Habsburške krone, Italija, † 9. januar 1799, Milano.
Poglej Pierre de Fermat in Maria Gaetana Agnesi
Marin Mersenne
Marin Mersenne, francoski matematik, fizik, filozof, teolog, muzikolog in glasbeni teoretik, * 8. september 1588, blizu Oizeja, Sarthe, Maine, Francija, † 1. september 1648, Pariz.
Poglej Pierre de Fermat in Marin Mersenne
Načelo najmanjše akcije
Načèlo najmánjše ákcije, kjer akcijo sestavlja zmnožek mase m, hitrosti v in poti s telesa, je prvi opredelil Pierre-Louis Moreau de Maupertuis.
Poglej Pierre de Fermat in Načelo najmanjše akcije
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej Pierre de Fermat in Nerešeni matematični problemi
Pellova enačba
Pellova enačba za ''n''.
Poglej Pierre de Fermat in Pellova enačba
Pomeni imen asteroidov: 12001–13000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 12001 do 13000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Pierre de Fermat in Pomeni imen asteroidov: 12001–13000
Prijateljsko število
Prijateljski števili sta v matematiki celi števili, katerih vsota njunih pravih deliteljev je križno enaka drugemu številu.
Poglej Pierre de Fermat in Prijateljsko število
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Poglej Pierre de Fermat in René Descartes
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Pierre de Fermat in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikov
Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.
Poglej Pierre de Fermat in Seznam fizikov
Seznam francoskih fizikov
Seznam francoskih fizikov.
Poglej Pierre de Fermat in Seznam francoskih fizikov
Seznam francoskih matematikov
Seznam francoskih matematikov.
Poglej Pierre de Fermat in Seznam francoskih matematikov
Seznam francoskih pravnikov
Seznam francoskih pravnikov.
Poglej Pierre de Fermat in Seznam francoskih pravnikov
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Pierre de Fermat in Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematikov
Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.
Poglej Pierre de Fermat in Seznam matematikov
Skladno število
ploščino enako 6, ki je drugo najmanjše skladno število. Skládno števílo (ali kongruéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, ki predstavlja ploščino pravokotnega trikotnika, katerega dolžine stranic so racionalna števila.
Poglej Pierre de Fermat in Skladno število
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Pierre de Fermat in Teorija števil
William Brouncker
William Brouncker, 2.
Poglej Pierre de Fermat in William Brouncker
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Pierre de Fermat in Zgodovina števila π
12. januar
12.
Poglej Pierre de Fermat in 12. januar
1601
1601 (MDCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Pierre de Fermat in 1601
1665
1665 (MDCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Pierre de Fermat in 1665
17. avgust
17.
Poglej Pierre de Fermat in 17. avgust
Prav tako znan kot Fermat.