Hitreje kot brskalnik!
50 odnosi: Armando Diaz, Avstro-Ogrska, Bazilika samostana sv. Marije na Monte Berico, Vicenza, Belluno, Benečija, Beneška laguna, Beneški zaliv, Benetke, Bitka pri Vittorio Venetu, Dolomiti, Feltre, Fran Tončič, Furlanija - Julijska krajina, Geografija Italije, Herman Potočnik, Jakob Prešern, Jože Vadnjal, Jožef Cramaro, Karnijske Alpe, Kobariška bitka, Kobarid, Laguna del Mort, Longarone, Mirko Rajh, Nadiža, Oton Burdych, Otto von Below, Padova, Pellestrina, Peralba, Poimenski seznam rek, Poppo Oglejski, Prepletena reka, Prva svetovna vojna, Richard Verderber, Rombon, Seznam cest in ulic v Gorici, Seznam osebnosti iz Občine Železniki, Seznam rek v Evropi, Seznam rek v Italiji, Sile (reka), Slovenci in 1. svetovna vojna, Slovenski eksonimi, Soška fronta, Sredozemsko morje, Svetozar Borojević von Bojna, Treviso (pokrajina), Vittorio Veneto, Vrtojba, Zgornja trdnjava Kluže.
Armando Diaz
Armando Diaz, italijanski general in maršal Italije, * 5. december 1861, Neapelj, † 29. februar 1928, Rim.
Novo!!: Piava in Armando Diaz · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Piava in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Bazilika samostana sv. Marije na Monte Berico, Vicenza
Bazilika samostana sv.
Novo!!: Piava in Bazilika samostana sv. Marije na Monte Berico, Vicenza · Poglej več »
Belluno
Piazza del Duomo, Belluno Belluno (furlansko oz. ladinsko Belun) je mesto v severovzhodni italijanski regiji Benečiji in središče istoimenske pokrajine.
Novo!!: Piava in Belluno · Poglej več »
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Piava in Benečija · Poglej več »
Beneška laguna
Beneška laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Venezia ali Laguna Veneta), je laguna v Jadranskem morju, vzhodno od mesta Benetke.
Novo!!: Piava in Beneška laguna · Poglej več »
Beneški zaliv
Beneški zaliv Benéški zalív (italijansko Golfo di Venezia) je severni del Jadranskega morja, ki ga omejuje navidezna črta med izlivom reke Pad in koncem istrskega polotoka, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.
Novo!!: Piava in Beneški zaliv · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Piava in Benetke · Poglej več »
Bitka pri Vittorio Venetu
Bitka pri Vittorio Veneto je bila zadnja bitka na italijanskem bojišču v prvi svetovni vojni.
Novo!!: Piava in Bitka pri Vittorio Venetu · Poglej več »
Dolomiti
Dolomiti so gorovje v severni Italiji.
Novo!!: Piava in Dolomiti · Poglej več »
Feltre
Feltre je mesto in hkrati občina v provinci Belluno italijanske dežele Benečija: mesto ima okoli 20.000 prebivalcev.
Novo!!: Piava in Feltre · Poglej več »
Fran Tončič
Frane Tončič, slovenski pravnik, urednik in politik, * 30. september 1893, Hrušica, Ilirska Bistrica, † 3. november 1978, Ljubljana.
Novo!!: Piava in Fran Tončič · Poglej več »
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Novo!!: Piava in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »
Geografija Italije
Geografija Italije vključuje opis vseh fizično-geografskih elementov Italije.
Novo!!: Piava in Geografija Italije · Poglej več »
Herman Potočnik
Herman Potočnik (psevdonim Hermann Noordung), slovenski raketni inženir, častnik, pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij, * 22. december 1892, Pulj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 27. avgust 1929, Dunaj, Avstrija.
Novo!!: Piava in Herman Potočnik · Poglej več »
Jakob Prešern
Jakob Prešern, slovenski potopisec, fotograf in pisatelj, doktor prava, * 9.julij 1888, Begunje na Gorenjskem, † 13. februar 1975, Begunje na Gorenjskem.
Novo!!: Piava in Jakob Prešern · Poglej več »
Jože Vadnjal
Jože Vadnjal, slovenski gospodarstvenik, član organizacije TIGR in partizan, * 1. marec 1898, Zagorje pri Pivki, † 30. junij 1985, Opatija.
Novo!!: Piava in Jože Vadnjal · Poglej več »
Jožef Cramaro
Jožef Cramaro (tudi Kramar, Kramer), slovenski rimskokatoliški duhovnik ter narodni in kulturni delavec v beneški Sloveniji, * 29. september 1897, Platišče, † 22. december 1974, Čempej.
Novo!!: Piava in Jožef Cramaro · Poglej več »
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Novo!!: Piava in Karnijske Alpe · Poglej več »
Kobariška bitka
Kobariška bitka (znan tudi kot kobariški preboj ali 12. soška bitka) je bil spopad med avstro-ogrsko in nemško vojsko na eni ter italijansko vojsko na drugi strani.
Novo!!: Piava in Kobariška bitka · Poglej več »
Kobarid
Kobarid je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež istoimenske občine v Sloveniji.
Novo!!: Piava in Kobarid · Poglej več »
Laguna del Mort
Laguna del Mort, je laguna v severnem Jadranskem morju, jugozahodno od naselja Eraclea Mare, okoli 15 km vzhodno od zgornjega konca Beneške lagune.
Novo!!: Piava in Laguna del Mort · Poglej več »
Longarone
Longarone (beneško Longarón, ladinsko Longaróón) je italijansko mesto in občina v dolini reke Piave, v pokrajini Belluno ter deželi Benečija.
Novo!!: Piava in Longarone · Poglej več »
Mirko Rajh
Mirko Rajh, slovenski brigadni general, * 16. julij 1887, Mota, † 14. april 1941, Osijek. Rajh je 1907 v Mariboru končal pehotno kadetsko šolo in kot praporščak (fähnrich) prišel v pehotni polk v Petrovaradin. Med 1. svet. vojno se je udeležil bitk v Galiciji in Karpatih (1914–1915), na Soški fronti 1915 (Rombon in Javoršček, kjer je bil oktobra ranjen). Leta 1918 je postal komandant bataljona v 2. gorskem strelskem polku na Soški fronti in se udeležil preboja do reke Piave. Po kapitulaciji Avstro-Ogrske je sodeloval z Maistrom pri osvobajanju Maribora in v bojih na Koroškem. Od 1919 je bil častnik v vojski Kraljevine Jugoslavije. Služboval je v raznih krajih. Decembra 1939 je postal brigadni general in poveljnik pehote v Osiješki diviziji. Po okupaciji 1941 bi se moral v Osijeku prijavit gestapu, a je dan pred tem napravil samomor.
Novo!!: Piava in Mirko Rajh · Poglej več »
Nadiža
Nadiža (italijansko: Natisone, starolat. tudi Natissa, furlansko: Nadison, beneškoslovensko narečno: Nediža) je 60 km dolga reka, ki nastane z združitvijo potokov Rio Bianco/Beli potok ter mejnega Črnega potoka/Rio Nero v Breginjskem kotu na slovensko-italijanski državni meji.
Novo!!: Piava in Nadiža · Poglej več »
Oton Burdych
Oton Burdych, slovenski lekarnar in kulturni delavec, * 21. februar 1895, Metlika, † 19. julij 1957, Škofja Loka.
Novo!!: Piava in Oton Burdych · Poglej več »
Otto von Below
Otto von Below, pruski general, * 18. januar 1857, Danzig (Gdańsk), Vzhodna Prusija, † 15. marec 1944, Danzig (Gdańsk).
Novo!!: Piava in Otto von Below · Poglej več »
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Novo!!: Piava in Padova · Poglej več »
Pellestrina
Otok Pellestrina), je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečija (pokrajina Benetke).
Novo!!: Piava in Pellestrina · Poglej več »
Peralba
Monte Peralba (nemško Hochweißstein, lokalno Jochkouvl) je z 2.694 metri za Cogliansom druga najvišja gora Karnijskih Alp (drugi najvišji vrh je sicer Kellerspitzen, ki pa je del masiva Cogliansa).
Novo!!: Piava in Peralba · Poglej več »
Poimenski seznam rek
Poimenski seznam rek.
Novo!!: Piava in Poimenski seznam rek · Poglej več »
Poppo Oglejski
Poppo Oglejski (* cca. 1000, Trebinja (Koroška); † 28. septembra 1042, Oglej), enkrat v virih imenovan tudi Wolfgang, iz plemiške hiše grofov Trebinjskih, je bil Oglejski patriarh (od leta 1019).
Novo!!: Piava in Poppo Oglejski · Poglej več »
Prepletena reka
Prepletena reka je ena od številnih vrst rek, ki ima strugo, ki je sestavljena iz mreže manjših korit, ločenih z majhnimi in pogosto začasnimi rečnimi otoki, sipinami in predstavljajo prepletajoče sipinske komplekse.
Novo!!: Piava in Prepletena reka · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Piava in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Richard Verderber
Richard Verderber, kočevskonemški častnik in sabljač, * 23. januar 1884, Kočevje, † 8. september 1955, Dunaj.
Novo!!: Piava in Richard Verderber · Poglej več »
Rombon
Rombon ali Veliki vrh je 2208 m visok vrh severno od Bovca.
Novo!!: Piava in Rombon · Poglej več »
Seznam cest in ulic v Gorici
Seznam cest in ulic v Občini Gorica, Italija.
Novo!!: Piava in Seznam cest in ulic v Gorici · Poglej več »
Seznam osebnosti iz Občine Železniki
Seznam osebnosti iz Občine Železniki vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Novo!!: Piava in Seznam osebnosti iz Občine Železniki · Poglej več »
Seznam rek v Evropi
Volga pri Uljanovsku Naštete so le glavne reke v Evropi.
Novo!!: Piava in Seznam rek v Evropi · Poglej več »
Seznam rek v Italiji
Seznam rek v Italiji z dolžino italijanskega dela ter reke v celoti.
Novo!!: Piava in Seznam rek v Italiji · Poglej več »
Sile (reka)
Reka Sile (beneško: Sil) je 95 km dolga reka v severni Italiji v Benečiji.
Novo!!: Piava in Sile (reka) · Poglej več »
Slovenci in 1. svetovna vojna
Slovenci in 1.
Novo!!: Piava in Slovenci in 1. svetovna vojna · Poglej več »
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Novo!!: Piava in Slovenski eksonimi · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: Piava in Soška fronta · Poglej več »
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Novo!!: Piava in Sredozemsko morje · Poglej več »
Svetozar Borojević von Bojna
Svetozar Borojević de Bojna, avstro-ogrski maršal, * 13. december 1856, Mečenčani pri Kostajnici, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Hrvatska Kostajnica, Hrvaška), † 23. maj 1920, Celovec, Avstrija.
Novo!!: Piava in Svetozar Borojević von Bojna · Poglej več »
Treviso (pokrajina)
Pokrajina Treviso (v italijanskem izvirniku Provincia di Treviso) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Piava in Treviso (pokrajina) · Poglej več »
Vittorio Veneto
Vittorio Veneto je italijansko mesto v pokrajini Treviso, v italijanski deželi Benečija, v severovzhodnem delu apeninskega polotoka, med rekama Piave in Livenza.
Novo!!: Piava in Vittorio Veneto · Poglej več »
Vrtojba
Vrtojba je naselje v Občini Šempeter - Vrtojba.
Novo!!: Piava in Vrtojba · Poglej več »
Zgornja trdnjava Kluže
Zgornja trdnjava Kluže (Wehr Rombon, Werk Hermann), znana tudi kot Hermanova utrdba, je bila ena izmed šestih koroških utrdb, ki so varovale dostop do Trbiža in v notranjost Avstrije.
Novo!!: Piava in Zgornja trdnjava Kluže · Poglej več »
