Kazalo
52 odnosi: Ani, Turčija, Antične mezopotamske merske enote, Arija (satrapija), Arijarat I. Kapadoški, Žitvanski mir, Čerkezi, Ekbatana, Elam, Elamščina, Esterina knjiga, Gedrozija, Grigorij Potemkin, Hiša Ispahbudhana, Huriti, Judeja, Kambiz I., Kapadokija, Kayseri, Kilikija, Kir II., Klejt, Komagena, Konstantinopelski sporazum (1533), Kriza tretjega stoletja, Krogelna Zemlja, Kurdistan, Mahmud I., Makedonska falanga, Milas, Nubijci, Onesnaženje, Partija, Partija (satrapija), Pasargad, Perzepolis, Pizidija, Plovdiv, Policija, Rašid al-Din, Radu III. Čedni, Rimsko državljanstvo, Rusko-turška vojna (1735–1739), Satagidija, Satrapija, Seznam bizantinskih cesarjev, Sinop, Status quo ante bellum, Tell Kazel, Teres I., Terminologija Irana in Perzije, ... Razširi indeks (2 več) »
Ani, Turčija
url-status.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Ani, Turčija
Antične mezopotamske merske enote
Sumersko meroslovje: veliko leto, leto, mesec, dan, ura, geš in vatel Antične mezopotamske merske enote izvirajo iz ohlapno organiziranih mezopotamskih mestnih državic v zgodnjem sumerskem dinastičnem obdobju.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Antične mezopotamske merske enote
Arija (satrapija)
Arija (staroperzijsko: Haraiva, grško: Areia/Aria) je bila pokrajina v vzhodnem delu Perzijskega cesarstva, ki jo klasični viri pogosto zamenjujejo z Arijano – domovino Arijcev.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Arija (satrapija)
Arijarat I. Kapadoški
Arijarat I. Kapadoški (starogrško Ἀριαράθης), verjetno zadnji kapadoški satrap v službi Perzijskega cesarstva (331/ 330 pr. n. št.-322 pr. n. št.), * ni znano, † 322 pr.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Arijarat I. Kapadoški
Žitvanski mir
Žitvanski mir je bil mirovni sporazum, s katerim se je 11.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Žitvanski mir
Čerkezi
Čerkezi (čerkeško Адыгэхэр, Adigeher) so kavkaško ljudstvo, ki živi večinoma v Turčiji, Rusiji, Jordaniji in Siriji.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Čerkezi
Ekbatana
Ekbatana (staroperzijsko Haŋgmatana, Agámtanu (med vladanjem Nabonidija) in Agamatanu (Behistunski napis), grško Ἀγβάτανα (Ajshil in Herodot), povsod drugod Ἐκβάτανα, latinsko Ecbatana), antično medijsko in perzijsko mesto, sedanji Hamadan v Iranu.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Ekbatana
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Elam
Elamščina
Elamščina, izumrli jezik Elamcev, ki se je govoril približno od leta 2800–550 pr.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Elamščina
Esterina knjiga
page.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Esterina knjiga
Gedrozija
Zemljevid Ahemenidskega cesarstva Gedrozija (staroperzijsko: Maka) je bila satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva na ozemlju današnjega Makrana v južnem Iranu in Beludžistana v zahodnem Pakistanu.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Gedrozija
Grigorij Potemkin
Grigorij Aleksandrovič, knez Potemkin-Tavričeski (Grigórij Aleksándrovič Potjomkin, knjaz' Potjomkin-Tavríčeskij)"Potemkin".
Poglej Perzijsko cesarstvo in Grigorij Potemkin
Hiša Ispahbudhana
Velika hiša Ispahbudhana ali Aspahbadha je bila ena iz sedmih aristokratskih rodbin v sasanidskem iranskem imperiju.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Hiša Ispahbudhana
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Huriti
Judeja
Bližnji vzhod v 1. stoletju Judeja je svetopisemsko, rimsko in sodobno ime goratega južnega dela Izraela (Eretz Yisrael).
Poglej Perzijsko cesarstvo in Judeja
Kambiz I.
Kambiz I. ali Kambiz Starejši (iz starogrškega Καμβύσης, Kambíses, perzijsko Kambūǰiya, elamsko Kanbuziya, akadsko Kambuziya, aramejsko Knbwzy) je bil od okoli 580 pr.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Kambiz I.
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Kapadokija
Kayseri
Kayseri (osmansko turško: قیصریه, turško: Kayseri grško: Καισάρεια/Kaisareia), antična Mazaka ali Mazarca, Eusebia, Caesarea Cappadociae, kasneje Kaisariyah, veliko industrijsko mesto v vzodni Anatoliji, Turčija, središče province Kayseri.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Kayseri
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Kilikija
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Kir II.
Klejt
Poseljenost Balkana Klejt (grško: Κλεῖτος), ilirski kralj Dardanskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 335 pr.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Klejt
Komagena
Komagena je antično armensko kraljestvo v jugovzhodni Mali Aziji v današnji Turčiji.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Komagena
Konstantinopelski sporazum (1533)
Konstantinopelski sporazum (turško İstanbul antlaşması) sta 22.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Konstantinopelski sporazum (1533)
Kriza tretjega stoletja
Delitev Rimskega cesarstva leta 271 Kriza tretjega stoletja (tudi vojaška anarhija ali kriza cesarstva) je bilo obdobje od leta 235 do 284, v katerem se je Rimsko cesarstvo zaradi kombinacije napadov od zunaj, državljanske vojne, epidemije kuge in gospodarske krize skoraj sesulo.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Kriza tretjega stoletja
Krogelna Zemlja
Koncept krogelne Zemlje se je prvič pojavil približno v 5. stoletju pr. n. št.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Krogelna Zemlja
Kurdistan
Zastava Kurdistana Kurdistan ali Veliki Kurdistan, antični Corduene,A.D. Lee, The Role of Hostages in Roman Diplomacy with Sasanian Persia, Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte, Vol.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Kurdistan
Mahmud I.
Mahmud I. (osmansko turško محمود اول, turško I. Mahmud), znan tudi kot Gbavec, je bil od leta 1730 do 1754 sultan Osmanskega cesarstva.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Mahmud I.
Makedonska falanga
Makedonska falanga Makedonska bojna formacija; elitna težka pehota - hipaspisti so napačno označeni kot elitna težka konjenica Makedonska falanga, elitna taktična pehotna vojaška enota, ki jo je razvil Filip II. Makedonski in uporabljal njegov sin Aleksander Veliki v vojni proti Perzijskemu cesarstvu in bitkah z drugimi armadami.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Makedonska falanga
Milas
Milas (starogrško: Mylasa) je starodavno mesto in upravno središče okrožja z enakim imenom v provinci Muğla v jugozahodni Turčiji.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Milas
Nubijci
Nubijci so etnično/jezikovna skupina avtohtonih prebivalcev današnjega Sudana in južnega Egipta, ki izvira iz zgodnjih prebivalcev osrednje doline Nila, za katero velja, da je ena od prvih zibelk civilizacije.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Nubijci
Onesnaženje
Onesnaženje, onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Onesnaženje
Partija
Partija je lahko.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Partija
Partija (satrapija)
Partija (staroperzijsko: Parthava) je bila satrapija (provinca) Perzijskega (Ahemenidskega) cesarstva, kasneje del samostojnega Partskega cesarstva.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Partija (satrapija)
Pasargad
Pasargad (Pâsârgâd, perz. پاسارگاد) je eno od glavnih mest Perzijskega cesarstva v dobi vladavine iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Pasargad
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Perzepolis
Pizidija
Pizidija (grško Πισιδία, latinsko) je bila antična pokrajina v Mali Aziji.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Pizidija
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Plovdiv
Policija
Policíja (iz srednjeveške latinske policia 'državna uprava, oblast') je vladna organizacija, ki jo država pooblasti za zagotavljanje varnosti ob spoštovanju zakonov, premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje prekrške ter kazniva dejanja, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje državno mejo, ureja in nadzira cestni promet ter izvaja druge zakonsko določene naloge znotraj državnih meja.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Policija
Rašid al-Din
Rašid al-Din Ṭabib (perzijsko رشیدالدین طبیب), znan tudi kot Rašid al-Din Fadlulah Hamadani (perzijsko رشیدالدین فضلالله همدانی) je bil državnik, zgodovinar in zdravnik iz Perzije, kjer je takrat vladal Ilkanat, * 1247, Hamadan, Ilkanat, † 18.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Rašid al-Din
Radu III. Čedni
Radu III.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Radu III. Čedni
Rimsko državljanstvo
CIL'' VI.37045), na kateri je zapis o podelitvi rimskega državljanstva vojakom iz Hispanije za nagrado za njihovo službo v rimski konjenici Rimsko državljanstvo, privilegiran politični in pravni položaj, ki je bil omejen na določene sloje rimskega prebivalstva in je prinašal določene pravice in obveznosti.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Rimsko državljanstvo
Rusko-turška vojna (1735–1739)
Rusko-turška vojna 1735-1739 je bila vojna med Carsko Rusijo in Osmanskim cesarstvom, ki jo je sprožila osmanska vojna s Perzijo in stalni vpadi krimskih Tatarov na rusko ozemlje.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Rusko-turška vojna (1735–1739)
Satagidija
Satagidija (staroperzijsko: Thataguš, »dežela stotih krav«) je bila satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva, domnevno v gorah sodobnega Irana in Pakistana.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Satagidija
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Satrapija
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Seznam bizantinskih cesarjev
Sinop
Mesto Sinop Sinop (iz hetitskega Sinuwa, grško: Sinópe) je mesto na polotoku Sinop (turško İnceburun), ki je najbolj severna točka na turški obali Črnega morja v nekdanji pokrajini Paflagoniji.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Sinop
Status quo ante bellum
Status quo ante bellum je latinski izraz, ki v dobesednem prevodu pomeni stanje, kakršno je bilo pred vojno.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Status quo ante bellum
Tell Kazel
Tell Kazel jo grič ovalne oblike, ob vznožju dolg 350 m in širok 325 m. Na vrhu se zmanjša na približno 200 x 200 m. Grič stoji v sirskem guvernatu Tartus približno 18 km južno od Tartusa.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Tell Kazel
Teres I.
Odriško kraljestvo pod kraljem Sitalkom, sinom Teresa I. Teres I. (starogrško, Téres) je bil prvi kralj Odriškega kraljestva v Trakiji, ki je vladal približno od leta 460 -448 pr.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Teres I.
Terminologija Irana in Perzije
Karta moderne države Iran Terminologija "Irana" in "Perzije" pogosto predstavlja spor glede imenovanja v zahodnem svetu, odnosno problem glede razumevanja politične, zgodovinske, geografske in kulturne terminologije, ki jo označujeta ta naziva.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Terminologija Irana in Perzije
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Trakija
Zgodovina Grčije
Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.
Poglej Perzijsko cesarstvo in Zgodovina Grčije